tisico
A) agg. (m pl. -ci)
1. med. tuberkulozen, jetičen, sušičen
2. ekst. mršav, izčrpan, medel, bled
B) m (f -ca; m pl. -ci) med. jetičnik
Zadetki iskanja
- verdognolo agg.
1. zelenkast
2. zelen, bled, modrikast - bléjski (-a -o) adj. geogr. di Bled
- cenericcio agg. (m pl. -ci) pepelkasto bled
- cēreo agg.
1. voščen
2. voščeno bled
3. pren. knjižno mehak, gibek - pallēnte agg. knjižno smrtno bled
- b, B m, f (črka) b:
b minuscolo, B maiuscola mali b, veliki B
b come Bari ptt b kot Bled (pri črkovanju) - biancastro agg. belkast:
viso biancastro bled obraz - cencio m (pl. -ci)
1. cunja, capa, krpa:
cencio da spolverare krpa za prah
bianco come un cencio lavato pren. bled kakor zid
crollare come un cencio pren. omedleti
coperto di cenci oblečen v cape
2.
cappello a cencio mehak klobuk
3. pren. ničvredna stvar, capa:
uscire dai cenci pren. izkopati se iz revščine
PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež je vedno vsega kriv; za revežem vsak pes laja - cera1 f
1. vosek:
cera naturale naravni vosek
cera sintetica sintetični vosek
cera d'api čebelni vosek
cera di Spagna pečatni vosek
cera da pavimenti loščilo za pod
parere di cera biti zelo bled
2. (čebelni) vosek; loščilo za pod:
dare la cera pološčiti pod
3. ekst. sveča:
fabbrica di cera voskarna, svečarna; ekst. voščena figura, voščena lutka:
museo delle cere muzej voščenih lutk - cero m debela sveča:
cero pasquale velikonočna sveča
dritto come un cero raven kot sveča
giallo, pallido come un cero rumen, bled kot vosek - in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na
I.
1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
abita in città stanuje v mestu
vive in campagna živi na deželi
ha una casa in montagna ima hišo v planinah
ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
pallido in volto bled v obraz
se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
il soldato è in licenza vojak je na dopustu
2. (gibanje v smer)
è andato in città šel je v mesto
sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
su, sali in auto skoči no v avto
si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
di luogo in luogo iz kraja v kraj
di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše
3. (gibanje po ali skozi)
il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi
4. (določeni čas)
sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
vengo in primavera pridem spomladi
5. (trajanje)
in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
in un baleno v hipu
6. (način)
vive in miseria živi v revščini, bedno
te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno
7. (omejitev)
commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
dottore in lettere doktor filologije, filozofije
si è laureato in chimica diplomiral je kemijo
8. (sredstvo)
viaggiare in treno potovati z vlakom
andare in barca peljati se s čolnom
dire in poche parole povedati z nekaj besedami
9. (snov, material)
copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
scultura in marmo marmornati kip
10. (namen)
ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč
11. (vzrok)
si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom
II.
1. (količina)
siamo in cinque pet nas je
2. (zatrjevanje)
in nome di Dio! za božjo voljo!
3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
nel sentire la notizia ko je slišal novico
4. (pleonastičnost)
scalata in invernale zimski vzpon
III.
1. (predložni izrazi)
in compagnia di s, z
in cima a vrh
in quanto a glede
2. (prislovni izrazi)
in dentro notri
in fuori ven, navzven
in avanti naprej
in breve na kratko
in fretta e furia na vrat na nos
3. (vezniški izrazi)
nell'istante che v trenutku, ko
nel caso che v primeru, da, če - jéza (-e) f
1. collera, ira, rabbia; stizza:
jeza ga obide, prevzame, popade, prime la collera lo prende, lo invade; va, monta in collera
jeza mu prekipi è accecato dall'ira
jeza ga mine, se mu izkadi, ohladi la collera gli passa, si calma, si placa
brzdati, dušiti, potlačiti, požreti jezo frenare, reprimere l'ira
požreti se od jeze rodersi il fegato
jokati, peniti se, pihati od jeze piangere dalla rabbia, schiumare di rabbia, sbuffare dalla rabbia
biti nagle jeze essere irascibile, facile all'ira
biti bled, zelen od jeze essere pallido, verde per la rabbia
izbruh jeze accesso, scoppio d'ira, il perdere la tramontana
2. knjiž. (silovitost, divjost) furia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati duška svoji jezi uscire dai gangheri
hladiti si jezo na, nad kom, stresati jezo na koga sfogare la propria collera su qcn.
kuhati jezo na koga legarsela al dito, essere in collera con qcn., avere rancore verso qcn.
rel. dan jeze dies irae - lavato agg. umit, opran:
bianco come un panno lavato bled kakor zid - limone
A) m
1. bot. limonovec, citronovec (Citrus limonum)
2. limona, citrona:
limone spremuto, ožeta limona; pren. izkoriščena in zavržena oseba
essere giallo come un limone biti bled kot cunja
essere più agro del limone pren. biti skopuški
B) agg. invar. limonasto rumen:
una camicetta giallo limone limonasto rumena bluza - líti (líjem) imperf. ➞ zaliti
1. diluviare, piovere (a dirotto), cadere, scorrere, grondare; inondare
2. (liti solze) piangere, versare lacrime; (liti luč) mandare luce:
luna lije bled svit la luna manda una luce pallida
3. knjiž. (širiti se) diffondersi, spargersi
4. (množično se premikati) riversarsi:
po vseh poteh so lili begunci v mesto per tutte le strade si riversavano i profughi alla volta della città
5. impers. piovere:
lije kakor iz škafa, vedra, kakor za stavo piove a catinelle, a dirotto
6. (ulivati) fondere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
pog. kar lilo je iz njega aveva una forte diarrea - mōrto
A) agg.
1. mrtev:
cadere morto nenadno umreti
2. pren. mrtev, brez življenja:
lingua morta mrtev jezik
3. pren. mrtev, nedejaven:
acqua morta stoječa voda
angolo morto mrtvi kot
capitale morto mrtev kapital
corpo morto navt. mrtvo sidro
essere lettera morta biti mrtva črka
giungere a un punto morto priti do mrtve točke
stanco morto na smrt utrujen
B) m (f -ta)
1. mrlič, mrtvec:
cassa da morto krsta
libro dei morti mrliška knjiga
il regno dei morti onstranstvo
suonare a morto zvoniti za mrliča
pallido come un morto mrtvaško bled
morto di fame pren. bednik
brodo che farebbe resuscitare un morto juha, ki bi jo mrlič posrebal
2. pog. skriti denar, zaklad
3. igre mrtvi (igralec pri kartah) - mrlìč (-íča) m
1. morto, cadavere:
dati, položiti mrliča na mrtvaški oder deporre il morto sul catafalco
bedeti pri mrliču vegliare il morto
kropiti mrliča benedire il morto
zvoniti mrliču suonare a morto
pokopati mrliča seppellire il morto
bled kot mrlič pallido come un morto, un cadavere
juha, ki bi jo mrlič posrebal un brodo che farebbe resuscitare un morto
pren. živ mrlič cadavere ambulante, malato a morte
2. pren. (nedružaben človek) pappa fredda, pappa molle - mrtváško adv. di morte; assolutamente:
mrtvaško bled obraz un volto dal pallore cadaverico
mrtvaško tiho mesto una città sprofondata nel silenzio più assoluto - obràz (-áza) m
1. faccia, viso, volto:
suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
bled obraz volto pallido
grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico
2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
boječ, plah obraz volto timido
hud, jezen obraz volto adirato
nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto
3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
pokazati na obrazu far sembiante di
Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
delati obraze fare smorfie
delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
lagati v obraz mentire spudoratamente
metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
človek z dvema obrazoma persona ambigua
med. hipokratični obraz facies ippocratica