Franja

Zadetki iskanja

  • praticaccia f (pl. -ce)

    1. zapletena, težko rešljiva zadeva

    2. pog. (površno) znanje, (neposredna) praksa:
    avere una certa praticaccia in qcs. imeti nekaj prakse s čim, biti za silo vpeljan v delo
  • právi (-a -o)

    A) adj.

    1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
    izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
    razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
    povleči pravo potezo fare la mossa buona
    zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

    2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
    on je pravi Tržačan un triestino patocco

    3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
    življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
    njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

    4. pog. (izraža omalovaževanje)
    prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
    prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
    prava, narobe stran il diritto e il rovescio
    bot. prava glavica capsula
    bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
    zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
    anat. prava rebra coste vere
    prava vrednost valore intrinseco
    zool. pravi maki maki (Lemur)
    med. pravi sklep diartrosi
    zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
    zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
    zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
    mat. prava premica retta
    tekst. prava svila seta pura
    zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
    zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
    mat. pravi kot angolo retto
    mat. pravi ulomek frazione propria
    imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
    lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
    obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
    ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
    biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
    imeti pravo mero usare moderazione
    spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
    ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
    iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
    znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

    B) právi (-a -o) m, f, n
    srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
    če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
    pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
    ravnati po pravi operare secondo giustizia
  • rába (-e) f uso, impiego; funzione; ekst. utenza:
    navodila za rabo slovarja istruzioni per l'uso del vocabolario
    za zunanjo rabo per uso esterno
    predmeti za vsakdanjo rabo oggetti di uso quotidiano
    biti v rabi essere in uso, in funzione, funzionare; essere in vigore (legge)
    biti za rabo essere utilizzabile
    pren. fant ni za nobeno rabo è un disutilaccio
    gnojilo prihaja v rabo l'uso del concime si diffonde
    lingv. brezosebna raba glagolov uso impersonale del verbo
    lingv. prenesena raba izraza uso figurato del termine
    prirediti knjigo za šolsko rabo adattare un libro a scopi didattici
    raba (uporabljanje)
    cest utenza stradale
  • ragno

    A) m zool. pajek:
    ragno palombaro (argironeta) srebrni, vodni pajek (Argyroneta aquatica)
    ragno rosso žametna pršica (Trombidium holosericeum)
    ragno di Volterra (malmignatta) malminjat (Latrodectes tredecimguttaus)
    tela di ragno pren. jalov posel, jalovo prizadevanje
    non cavare un ragno da un buco pren. v ničemer ne uspeti, ne biti za nobeno rabo

    B) agg. invar.
    pesce ragno (trachino) zool. morski zmaj (Trachinus draco)
    uomo ragno cirkuški akrobat, človek iz gume
  • rešêtka (-e) f

    1. grata, graticola, griglia, sbarra

    2. redko (kletka) gabbia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti za rešetkami essere dietro le sbarre, in gattabuia, guardare il sole a quadratini
  • skúpaj adv. assieme, insieme; in tutto:
    biti, tičati skupaj stare assieme
    delati, živeti skupaj lavorare, vivere assieme
    knjižnica ima skupaj milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di libri
    vsi skupaj tutti insieme
    štirje skupaj in quattro
    dober dan vsem skupaj buongiorno a tutti!
    pog. biti koga dosti skupaj essere grande e grosso, essere forte
    naprava je bila v nekaj trenutkih, minutah spet skupaj in pochi minuti la macchinetta era montata, assemblata
    pren. vse skupaj ni vredno počenega groša non valere un fico secco
    pog. držati skupaj capirsi, aiutarsi, sostenersi a vicenda
    pren. hoditi skupaj amoreggiare
    pog. iti skupaj (skrčiti se) restringersi
    to mi ne gre skupaj non posso capirlo
    pog. trčiti skupaj imbattersi
    pog. pasti, zlesti skupaj svenire
    pog. priti skupaj sposarsi; incontrarsi; (sporazumeti se) trovare un accordo, accordarsi su qcs.
    spati skupaj avere una relazione, amoreggiare
    spraviti skupaj (denar) risparmiare, racimolare
    spraviti skupaj (izpit) superare l'esame
    ne biti za skupaj, ne spadati skupaj non andare d'accordo
    lingv. pisati skupaj, narazen scrivere assieme, separatamente
    pri pluženju sta prednja konca smuči skupaj, zadnja narazen nello spazzaneve le punte degli sci vanno unite, le code separate
  • špás (-a) m pog. scherzo; burla:
    za špas kaj narediti fare qcs. per scherzo
    to narediti je zame špas farlo per me è un'inezia
    to je pa drag špas questo però costa molto
    imeti s kom velik špas divertirsi con qcn.
    ne biti za špase essere serio, non gradire lo scherzo
  • teló (-ésa) n

    1. corpo; fisico:
    golo, mišičasto telo corpo nudo, muscoloso
    človeško, živalsko telo corpo umano, animale
    glava in drugi deli telesa la testa e le altre parti del corpo
    telo in duh il corpo e lo spirito
    z lastnim telesom zaščititi koga fare a qcn. scudo col proprio corpo
    prostitutke prodajajo svoje telo le prostitute vendono il proprio corpo

    2. (trup) corpo

    3. fiz., astr. corpo; grave:
    črno telo corpo nero
    plinasta, tekoča, trdna telesa corpi gassosi, liquidi, solidi
    nebesna telesa corpi celesti
    težnost teles gravità dei corpi
    padanje teles caduta dei gravi

    4. (določena priprava kot funkcijska celota)
    eksplozivno telo ordigno esplosivo
    ogrevalno telo radiatore
    svetilno telo corpo luminoso

    5. organo, ente; corpo:
    politična, predstavniška, skupščinska telesa organi politici, rappresentativi, assembleari
    posvetovalno telo organo consultivo
    volilno telo corpo elettorale
    zakonodajno telo organo legislativo

    6. mat. solido:
    prostornina telesa il volume di un solido
    kocka, valj in druga (geometrijska) telesa il cubo, il cilindro e gli altri solidi

    7. rel.
    Rešnje telo il Santissimo Sacramento; l'eucaristia; (praznik) Corpus Domini
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti za kaj z dušo in telesom accettare qcs. anima e corpo, senza riserve
    anat. maternično telo corpo uterino
    jur. zemljiškoknjižno telo corpo catastale
  • tolmáč (-a) | -ica (-e) m, f

    1. interprete; star. traduttore (-trice); šalj. turcimanno:
    biti za tolmača fare l'interprete, fare da interprete

    2. star. (razlagalec) chiosatore, commentatore
  • trait d'union tujka franc. m invar.

    1. vezaj

    2. pren. zveza; posrednik:
    fare da trait d'union fra due persone biti za posrednika med dvema osebama
  • traparíja (-e) f pog.

    1. (neumnost) cretinata, fesseria, stupidaggine, idiozia:
    same traparije mu gredo po glavi per la testa gli frullano solo stupidaggini
    pog. biti za vsako traparijo pensare a spassarsela

    2. cianfrusaglia
  • ugánka (-e) f

    1. indovinello; cruciverba; rebus:
    razrešiti, rešiti uganko risolvere l'indovinello

    2. pren. enigma, interrogativo:
    večna uganka življenja l'eterno interrogativo della vita
    biti za koga velika uganka essere un grande enigma per qcn.
    pren. govoriti v ugankah parlare per rebus
  • volán1 (-a) m avt. volante; sterzo:
    pren. biti za volanom (voziti) stare al volante
    obrniti volan v desno, v levo sterzare a destra, a sinistra
  • z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

    I. (z rodilnikom)

    1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
    pasti s strehe cadere dal tetto
    vstati s postelje scendere dal letto
    oditi z doma uscire di casa
    pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

    2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
    v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
    pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

    3. (za izražanje omejitve) da:
    z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

    4. (za izražanje izvora) da:
    bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje sredstva) con, da:
    umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
    kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

    2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
    jesti s tekom mangiare con appetito
    voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
    poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
    (v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

    3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
    dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
    živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

    4. (za izražanje druženja) con:
    priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
    iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

    5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
    deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
    trgovina z igračami negozio di giocattoli
    vreča z apnom sacco di calce
    jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

    6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
    novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
    brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
    s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

    7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
    zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
    novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
    besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
    vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
    evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
    pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
    pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
    pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
    pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
    pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
    pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
    pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
    knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
    te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
    pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
    pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
    pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
    pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
    pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
    soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
    pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
    pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
    biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
    šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
    šport. skok z mesta salto a pie' pari
    šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici
  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • zgága (-e) f

    1. bruciore (allo stomaco); med. pirosi (gastrica)

    2. pren. (neprijetnost) inconveniente, contrattempo, difficoltà, guaio:
    pren. delati zgago, biti za zgago creare, procurare guai, difficoltà

    3. pejor. guastafeste; pog. scocciatore; vulg. rompipalle, rompi
  • žàl

    A) adj. inv. offensivo; ostile:
    žal beseda parola offensiva
    žal misel pensiero ostile

    B) žál adv.

    1. (v predik. rabi) biti žal komu dispiacere; pentirsi:
    žal mi je, da sem to storil mi dispiace di averlo fatto
    rel. žal mi je, zelo mi je žal mi pento, mi pento dal profondo del cuore; mea culpa, mea maxima culpa

    2. dispiacere per, di qcn., qcs.;
    žal mu je stroškov za zdravljenje gli dispiace per i soldi spesi per la cura

    3. žal biti za, po rimpiangere:
    nikomur ni žal po njem nessuno ne rimpiange l'assenza

    4. purtroppo, sfortunatamente; ahimé, ahinoi:
    greš z nami? Žal ne morem vieni con noi? Purtroppo non posso
  • želézo (-a) m kem. ferro (Fe):
    pridobivati železo estrarre il ferro
    kovati, valjati železo battere, laminare il ferro
    livarna železa fonderia
    zlitine železa in drugih kovin leghe di ferro e altri metalli
    predmeti iz železa ferro, ferri
    krhko, lomljivo, trdo železo ferro vetrino, duro
    mehko, kovano železo ferro dolce, battuto
    lito železo ghisa
    pren. imeti dve železi v ognju avere altra carne al fuoco
    pren. kovati železo, dokler je vroče battere il ferro finché è caldo
    staro železo ferri vecchi, ferraglia
    pren. biti za staro železo essere un ferrovecchio
    metal. surovo železo ferro crudo
    min. meteorsko železo ferro meteorico
    telursko železo ferro tellurico
    kotno železo angolare, cantonale
    grad. betonsko železo tondino per cemento armato
    okroglo železo tondino
    palično železo barre di ferro