ribasso m
1. trgov. padec, padanje; pog. popust:
essere in ribasso pren. biti ob spoštovanje, ugled, moč
fare un ribasso napraviti popust
vendere a ribasso prodajati s popustom (npr. med razprodajami)
2. ekon. padanje (cen, tečajev), baisse, medvedji trg:
giocare al ribasso špekulirati na padec (cen, tečajev)
Zadetki iskanja
- rispētto m
1. spoštovanje
rispetti pl. izrazi spoštovanja:
avere rispetto per qcs. spoštovati kaj
parlare con rispetto spoštljivo govoriti
i miei rispetti alla signora! pozdravite, prosim, gospo ženo
persona degna di rispetto spoštovanja vreden človek
uomo di rispetto evfemistično mafijaš
2. spoštovanje, upoštevanje:
con rispetto parlando oprostite izrazu
mancare di rispetto verso qcn. biti do koga nespoštljiv, prizadeti čast nekoga
perdere il rispetto biti ob dobro ime, izgubiti ugled
zona di rispetto urban. nezazidljivo področje, zemljišče
3. vidik, ozir; zveza; primerjava:
in rispetto sorazmerno s, z
rispetto a v primerjavi s, z
considerare una cosa sotto vari rispetti presojati kaj z raznih vidikov
4. lit. rispetto (kratka osem- ali šestvrstična ljubezenska pesem)
5. navt. rezerva, nadomestni del:
ancora di rispetto nadomestno sidro - salute
A) f
1. zdravje:
salute fisica, mentale telesno, umsko zdravje
essere in salute biti zdrav
avere una salute di ferro, avere salute da vendere, crepare di salute, sprizzare salute da tutti i pori biti zdrav kot dren, riba
bere, brindare alla salute di qcn. komu nazdraviti
essere giù di salute biti slabega zdravja, bolehen
guastarsi la salute pokvariti si zdravje
rimetterci la salute biti ob zdravje, zboleti
pensare alla salute pog. ne meniti se, ne vtikati se
andare in pensione per motivi, ragioni di salute upokojiti se iz zdravstvenih razlogov
2. odrešitev; relig. zveličanje:
salute eterna večno zveličanje
3. ekst. zdravje (kar pripomore k telesnemu zdravju):
l'aria del mare è tanta salute morski zrak je čisto zdravje
casa di salute evfemistično umobolnica
B) inter. na zdravje!; (kot pozdrav) pozdravljen! - scarpa f
1. čevelj:
scarpe alte, basse visoki, nizki čevlji
scarpe di cuoio, scamosciate usnjeni, semiš čevlji
scarpe bullonate nogometni čevlji
scarpe che ridono, che hanno fame pren. šalj. čevlji, ki zijajo
mettersi, togliersi le scarpe obuti, sezuti čevlje
avere il cervello nelle scarpe, avere il giudizio sotto la suola delle scarpe biti kratke, kurje pameti
non avere scarpe ai piedi pren. biti gol in bos
non esser degno di lustrare le scarpe a qcn. pren. koga ne dosegati
fare le scarpe a qcn. koga prevarati
mettere le scarpe al sole pren. umreti nasilne smrti, biti umorjen, pasti v boju
rimetterci anche le scarpe pren. biti ob vse, propasti
2. pren. pog. nesposobnež, zguba
scarpa vecchia pren. pog. stara škatla
3. (scarpata) škarpa, brežina, podzid
4. zavorna cokla; zavorna plošča, zavornik - tēmpo m
1. čas (absolutno):
col tempo sčasoma
in progresso di tempo knjižno s časom
senza tempo večno
dar tempo al tempo pustiti času čas
perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas
2. čas (astronomski):
tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas
3. čas (del):
da tempo že precej časa, zdavnaj
di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
tutto il tempo ves čas, stalno
4. čas (predviden za kaj):
per tempo hitro, kmalu
tempo un mese v enem mesecu
tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
tempo di cottura čas kuhanja
tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
tempo di lavorazione izdelavni čas
tempo reale inform. resnični čas
tempo supplementare tehn. dodatni čas
interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
perdere tempo izgubljati čas
prendere tempo obotavljati se
senza por tempo in mezzo brez odlašanja
5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
tempo primo prvotni tempo
tempo di valzer ritem valčka
tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
battere, segnare il tempo udarjati takt
tempo debole nenaglašena doba
tempo forte naglašena doba
6. glasba stavek:
i tempi di una sinfonia stavki simfonije
7. avto takt:
motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor
8. šport čas; polčas:
tempi supplementari podaljšek (tekme)
chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)
9. del (predstave)
10. čas (v kronološkem zaporedju):
a quel tempo takrat
ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
in ogni tempo vedno, stalno
il nostro tempo dandanašnji
il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
tempi bui, difficili mračna, težka leta
adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
coi tempi che corrono v teh (težkih) časih
11. čas, doba:
tempo di caccia čas lova
tempo della semina čas setve
12. čas (za neko dejavnost):
tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
tempo pieno šol. celodnevni pouk
ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
darsi al bel tempo zabavati se
fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati
13. jezik čas:
tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
avverbio di tempo časovni prislov
complemento di tempo prislovno določilo časa
14. (določen) čas:
a tempo debito o pravem času
anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
tempo utile zadnji rok
in tempo utile pravočasno
15. čas (poosebljeno):
le ingiurie del tempo zob časa
il tempo fugge čas beži
il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna
16. vreme:
tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
previsioni del tempo vremenska napoved
tempo permettendo če bo vreme primerno
fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
sentire il tempo biti občutljiv za vreme
PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
il tempo è moneta preg. čas je denar
col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas - uso2 m
1. raba, uporaba:
a uso di (namenjen) za:
libro a uso dei licei učbenik za gimnazije
d'uso v rabi, običajen:
effetti d'uso obleke, hišna oprava
lingua d'uso govorni jezik
prassi d'uso običajna praksa
fuori uso neuporaben (predmet); pren. nesposoben (oseba);
uso tessera za izkaznico:
fotografia uso tessera fotografija za izkaznico
istruzioni per l'uso navodila za uporabo
medicina per uso esterno, interno zdravilo za zunanjo, notranjo uporabo
oggetto per uso personale predmet za osebno rabo
fare uso di qcs. uporabiti, uporabljati kaj
2. uporaba (možnost uporabljanja):
camera con uso di cucina soba z uporabo kuhinje
perdere l'uso della ragione biti ob razum
riacquistare l'uso delle braccia, delle gambe ponovno uporabljati roke, noge
3. pravo služnost
4. vaja
5. navada, običaj:
all'uso di po:
piatto all'uso di Genova kulin. jed po genoveško
uso pelle, seta imitacija kože, svile
gli usi della campagna, della città podeželske, mestne navade
essere in uso biti v modi
6.
usi pl. uzusi
7. raba; ekst. pomen:
uso letterario, popolare knjižna, ljudska raba
l'uso fiorentino florentinščina
l'uso figurativo di un termine prenesena raba izraza - voce f
1. glas:
ad alta, a bassa voce glasno, potihoma
a gran voce kriče
a una voce hkrati; pren. enoglasno
a voce, a viva voce ustno
voce forte, sommessa močen, pridušen glas
un fil di voce tenek glas
coprire la voce di qcn. preglasiti, preglasovati koga
dare sulla voce a qcn. komu oporekati, koga utišati
dar voce a un sentimento izraziti čustvo
dare una voce a qcn. poklicati koga
fare la voce grossa dvigniti glas; groziti
gridare con quanta voce si ha in corpo kričati na ves glas
mutar voce mutirati
parlare a mezza voce govoriti polglasno
perdere la voce biti ob glas, postati hripav, onemeti
rifar la voce a qcn. oponašati koga
2. ekst. (živalski) glas:
la voce dell'usignolo slavčkov glas
3. glas (glasbila):
la voce dell'arpa glas harfe
4. šum, šumenje, hrup:
la voce del mare šumenje morja
5. glas (oseba):
una voce nuova nella narrativa pren. nov glas v pripovedništvu
6. beseda:
darsi la voce dogovoriti se
7. pren. glas, klic, vzgib:
la voce del cuore srčni vzgib
la voce della ragione, del sangue klic razuma, krvi
8.
voci pl. prividi
9. glas, mnenje:
voce di popolo, voce di Dio glas ljudstva, božji glas
10. glas, govorice; vest:
voci di corridoio kuloarske govorice, intrige
spargere la voce razširiti glas, vest
11. jezik način:
le voci verbali glagolski načini:
voce attiva, passiva aktiv, pasiv
12. jezik (vocabolo) beseda, izraz; slovarsko geslo:
voce dialettale narečni izraz
voce nuova neologizem, nova beseda
voce antiquata arhaizem
una voce con due significati beseda z dvema pomenoma
13. postavka (seznama, obračuna)
14. glasba glas; ekst. pevec:
voce di basso, contralto, soprano, tenore bas, alt, sopran, tenor
voce bianca otroški glas
voce di petto, di testa prsni glas, falzet
messa a quattro voci štiriglasna maša
15. glasba interval
16.
voci pl. lovstvo vpitje gonjačev - življênje (-a) n
1. vita; vivere:
življenje na kopnem, na morju la vita sulla terraferma, sul mare
znamenja življenja segni di vita
volja do življenja voglia di vivere
tvegati življenje rischiare la vita
rešiti si golo življenje salvare la vita
streči po življenju tramare contro la vita, minacciare la vita di qcn.
rel. posmrtno, večno življenje vita ultraterrena, eterna
2. (bivanje, obstajanje) vita; esistenza:
čustveno, duševno, intelektualno življenje vita sentimentale, spirituale, intellettuale
zakonsko, samsko življenje vita coniugale, da scapolo
pren. sladko življenje la dolce vita
begunsko, vojaško življenje la vita del profugo; la vita del soldato, vita militare
brezskrbno, pasje življenje vita spensierata, da cani
življenje iz dneva v dan vita alla giornata
mladost, pomlad življenja la giovinezza, primavera della vita
starost, jesen življenja la vecchiaia, autunno della vita
navade mestnega življenja abitudini della vita di città
spremembe življenja na vasi mutamenti nella vita delle campagne
tako je pač življenje così è (fatta) la vita
to ni življenje! che razza di vita è questa!
nočno življenje mesta la vita notturna della città
3. pren. (moč, zdravje) vita, salute, vigore:
roke so brez življenja visele ob telesu le braccia pendevano senza vita lungo il corpo
4. vita, attività:
društveno, kulturno, versko življenje la vita sociale, culturale, religiosa
družabno življenje vita di società
5. pren. (prepričljivost, verjetnost) vita, credibilità, verosimiglianza:
pisatelj je gradivu vdihnil življenje lo scrittore ha infuso vita, verosimiglanza nella materia
6. pren. (kar se rabi za zadovoljevanje telesnih potreb) vita; sostentamento;
življenje je drago la vita è cara
sredstva za življenje mezzi di sostentamento
kakovost življenja qualità della vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
molči, če ti je življenje drago! taci, se hai cara la vita!
knjiž. njegovo življenje se je dopolnilo è spirato, è passato a miglior vita
življenje ga je povozilo non ha saputo superare le difficoltà della vita
njegovo življenje visi na niti, na lasu ha la vita appesa a un filo
veseliti se življenja godere la vita, gioire della vita
dati otroku življenje dare alla luce un bambino
dati življenje za domovino dare la vita per la patria
podariti obsojencu življenje graziare un condannato a morte
postavljati življenje na kocko mettere la vita a repentaglio
skleniti svoje življenje morire
skrajšati si, vzeti si življenje togliersi la vita, suicidarsi
spremeniti življenje nekoga v pekel trasformare in inferno la vita di qcn.
vzeti življenje komu uccidere qcn.
biti ob življenje perdere la vita, morire
priklicati v življenje rianimare, far riacquistare i sensi
priklicati v življenje novo revijo fondare una nuova rivista
neprevidnost plačati z življenjem pagare la propria imprudenza con la vita
rešiti koga, čeprav za ceno življenja salvare qcn. anche a costo della propria vita
biti v cvetu življenja essere nel fiore degli anni
bojevati se na življenje in smrt lottare per la vita e per la morte
anat. drevo življenja albero della vita
um. drevo življenja albero di Iesse; arbor vitae
jur. nadomestilo za ločeno življenje indennità di trasferta
kakršno življenje, takšna smrt chi ben vive, ben muore
življenje je le kratek sen la vita è un sogno, un lampo