lira1 f
1. lira:
lira sterlina (angleški) funt
2. ekst. denar:
non avere una lira biti suh, biti brez fičnika
non valere una lira ne biti vreden počenega groša
Zadetki iskanja
- orecchio m (m pl. -chi, f pl. -chie)
1. anat. uho:
orecchio interno notranje uho
orecchio medio srednje uho
aprire bene le orecchie pazljivo prisluhniti, poslušati
avere le orecchie lunghe pren. biti osel
avere le orecchie foderate di prosciutto pren. imeti kosmata ušesa, ne slišati
dare, prestare orecchio pazljivo prisluhniti, poslušati
dire qcs. all'orecchio povedati kaj na uho
essere tutto orecchi pren. napenjati ušesa
fare orecchi da mercante pren. delati se gluhega
da quest'orecchio non ci sento pren. na to uho ne slišim
anche i muri hanno orecchi pren. tudi stene imajo ušesa
mettere una pulce nell' orecchio pren. vzbuditi sum
2. ekst. sluh:
debole d'orecchio naglušen
duro d'orecchio evfemistično gluh (tudi pren.)
3. ekst. posluh:
non avere orecchio biti brez posluha
suonare a orecchio igrati po posluhu
4. uho, uhelj:
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga prijeti za ušesa
5. bot.
orecchio d'orso (auricola) avrikelj (Primula auricola)
orecchio di Giuda judeževo uho, bezgova goba (Auricularia auricola Judae)
6. (versoio) plužna deska; ➞ orecchia - palanca2 f
palanche pl. (quattrini) denar, cvenk:
non avere una palanca biti brez ficka - parte f
1. del:
essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
far parte di qcs. biti del česa; biti član
farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
prendere parte a udeležiti se (česa)
prendere parte al dolore pren. sočustvovati
prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
a parte posebej, ne glede na
in parte delno
parte... parte... deloma... deloma...
2. del (pri živih bitjih):
la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
parti vergognose spolovila
parti basse pog. šalj. zadnja plat
3. dežela, pokrajina, predel, konec:
dalle parti di blizu, pri
dalle nostre parti pri nas
da queste parti tod
da ogni parte od vsepovsod
in ogni parte povsod
da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja
4. stran:
la parte destra, sinistra desna, leva stran
passare da parte a parte skozinskoz prebosti
da una parte z ene strani (tudi pren.):
da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
d'altra parte pren. sicer
da parte ob strani:
starsene da parte držati se ob strani
da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
cugino per parte di madre bratranec po materini strani
5. stran, smer:
da che parte vieni? od kod prihajaš?
dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
da un anno a questa parte že leto dni
6. del, predel, področje:
la parte meridionale del paese južni del dežele
7. del, količina:
la maggior parte večina, večji del
8. stranka:
lotte di parte strankarske zdrahe
spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti
9. pravo stranka:
le parti di un contratto pogodbeni stranki
le parti in causa nasprotni stranki
parte civile tožeča stranka
parte lesa prizadeta stranka
essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)
10. vojskujoča se stran
11. del, delež (ki komu pripada):
parte degli utili del dobička
fare le parti razdeliti vsakemu del
farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
da parte, per parte mia z moje strani
12. gled. vloga:
fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga
13. glasba odlomek; glas
14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
fare la parte della vittima delati se žrtev - pelo m
1. dlaka, kocina:
i peli della barba kocine na bradi
andare a pelo biti po želji
avere il pelo al cuore biti brezsrčen, neusmiljen
cavalcare a pelo jezditi brez sedla
cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu, dlakocepiti
di primo pelo pren. golobrad, mlečnozob
fare il pelo e il contropelo (a) pren. koga opravljati, neusmiljeno napadati
lasciarci il pelo pren. kaj drago plačati
levare il pelo (a) koga pošteno našeškati, okregati
lisciare il pelo (a) komu se prilizovati, laskati; koga pošteno prebunkati
non avere peli sulla lingua pren. biti brez dlake na jeziku
non torcere un pelo a qcn. pren. ne skriviti komu lasu
2. tekstil odstrižki (svileni, volneni)
cotone in pelo mikan bombaž
3. puh
4. krzno
5. površina:
il pelo dell'acqua površina vode
6. (tenka) razpoka
7. pren. las:
c'è mancato un pelo che cadessi za las je manjkalo, pa bi padel
essere a un pelo da biti na tem, da
PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, a narave nikdar - picciolo
A) agg. pren. knjižno skromen
B) m (piccolo) (florentinski) sold; toskansko novčič:
non avere un picciolo biti brez ficka, brez prebite pare
non valere un picciolo ne biti vreden prebite pare
sino all'ultimo picciolo do zadnje pare - pomèn (-éna) m
1. significato, senso, valore, accezione, uso:
pomen besede je nejasen il significato della parola è poco chiaro
prvotni pomen besede il significato originario, la base della parola
leksikalni pomen besede il senso lessicale della parola
preneseni pomen senso figurato
slovnični pomen senso grammaticale; valore grammaticale
v pomenu nel senso di
Prešeren je pesnik v najvišjem pomenu besede il Prešeren è poeta nel senso più alto della parola
2. (vitale) importanza, attualità, rilievo:
cesta je za razvoj področja velikega pomena la strada è di grande importanza per lo sviluppo della zona
šolstvo je dejavnost družbenega pomena la scuola è un settore di vitale importanza per la comunità
3. pren.
biti brez pomena, ne imeti pomena non avere senso, essere senza senso
brez pomena je govoriti o tem non ha senso parlare di ciò - pôsel (-sla) m
1. lavoro, affare; operazione:
voditi bančne, blagajniške, trgovske posle occuparsi delle operazioni bancarie, di cassa, commerciali
tajniški, uredniški posli il lavoro di segretaria, di redattore
odpravnik poslov (na veleposlaništvu) incaricato d'affari
2. (dejavnost, navadno gospodarska) affare, negozio, business angl.:
skleniti dober posel fare un buon affare
umakniti se iz poslov ritirarsi dagli affari
3. (delo, opravilo) lavoro, faccenda, mansione; ekst. affare:
ženski posel lavoro femminile
vsakdanji posli le faccende quotidiane
biti brez posla essere senza lavoro
imeti posla s strupi aver a che fare coi veleni
pren. posel je posel un lavoro come un altro
ne vmešavaj se v moje posle non impicciarti degli affari miei
4. ekst., nekdaj servo, domestico; servitù:
prostori za posle locali per la servitù - privo agg. ki je brez:
essere privo di mezzi biti brez denarja
discorsi privi di senso nerazumno govorjenje
essere privo della vista, dell'udito biti slep, gluh - proporzione f
1. razmerje, sorazmerje; skladnost:
in proporzione (a) sorazmerno (s, z)
avere, non avere il senso delle proporzioni imeti občutek, biti brez občutka za mero
mancare di proporzione biti nesorazmeren
2. mat. proporcija
3. med. količina, doza
4. (zlasti v množini; tudi pren.) mera, velikost, dimenzija - quattrino m
1. novčič, belič
2. malo denarja:
ballare sopra un quattrino pren. delovati, ravnati previdno, spretno
far ballare qcn. sopra un quattrino pren. koga držati na uzdi
non avere il becco d'un quattrino biti brez beliča
non valere un quattrino ne veljati nič, biti brez vrednosti
3.
quattrini pl. denar:
senza quattrini reven, siromašen
fior di quattrini pren. veliko denarja, debeli denarci
buttare i quattrini razmetavati denar
costare fior di quattrini veliko stati
far quattrini veliko zaslužiti
tirare al quattrino biti lakomen na denar - sapere*
A) v. tr. (pres. sò)
1. vedeti, znati:
sapere un sacco di cose znati kup stvari
non sa niente ne ve nič
sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
sapere di musica znati nekaj malega o glasbi
2. (praktično) znati:
sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo
3. izvedeti:
da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
a saperlo! ko bi vedel!
Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
per chi non lo sapesse da veste
sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov
4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo
5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
saperci fare biti sposoben, znati
6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
non saprei ne bi vedel:
Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel
B) v. intr.
1. imeti okus (po):
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv
2. dišati, smrdeti:
la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem
3. zdeti se, imeti občutek:
mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi
C) m (le sing.) znanje
PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim - segno m
1. znak, znamenje:
segni premonitori opozorilna znamenja
in segno di, come segno di v znak (česa)
dare segni di gioia, d'impazienza kazati veselje, nestrpnost
non dare segni di vita ne dajati znakov življenja, biti brez zavesti; ekst. ne javljati se
farsi il segno della croce prekrižati se
2. znak, kretnja:
mi fece segno di fermarmi pokazal mi je, naj se ustavim
capirsi a segni sporazumeti se z znaki
3. (grafični) znak:
segni di punteggiatura, d'interpunzione ločila
segno dell'addizione, della sottrazione znak za seštevanje, odštevanje
4. znak, sled; mera, meja:
lasciare il segno pren. pustiti posledice
oltrepassare il segno prekoračiti mero
5. točka, stopnja:
a segno che toliko, da; do te stopnje, da
per filo e per segno nadrobno
6. tarča, streljanje v tarčo:
colpire nel segno zadeti v črno (tudi pren.);
fallire il segno zgrešiti cilj (tudi pren.);
essere fatto segno di biti predmet česa
7. simbol:
la colomba, segno della pace golob, simbol miru - smísel (-sla) m
1. senso, significato, accezione:
v ožjem smislu besede nel senso stretto della parola
delo daje življenju smisel il lavoro dà un senso alla vita
razmišljati o smislu umetnosti considerare, vagliare il senso dell'arte
2. smisel za (sposobnost za presojanje česa) senso di:
izgubiti smisel za čas perdere il senso del tempo
biti brez smisla za humor mancare di humour
3. (posebna nadarjenost, sposobnost za kaj) talento, attitudine:
imeti smisel za tehniko avere attitudine per la tecnica, esser portato alla tecnica
razvijati smisel za praktično delo sviluppare l'attitudine al lavoro pratico
4. v smislu
a) secondo, conformemente a, in conformità con:
ravnati v smislu predpisov agire in conformità con le norme
b) (v adv. rabi)
v nekem smislu in un certo senso
v tem smislu in questo senso
5. brez smisla, nima smisla non ha senso:
brez smisla se je prepirati z njim non ha senso litigare con lui
nima smisla razpravljati o teh problemih non ha senso discutere di questi problemi - sōldo m
1. sold:
essere alto quanto un soldo di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
2. ekst. nekaj krajcarjev, fičnikov; ničvredno blago; nič:
roba da pochi soldi ničvredna roba
non avere neppure un soldo, essere senza un soldo biti brez krajcarja v žepu
non valere un soldo ne veljati prebite pare
3.
soldi pl. denar; penezi:
avere un sacco di soldi imeti kup denarja, biti zelo bogat
avere dei soldi da parte imeti nekaj prihrankov
fare i soldi obogateti
mettere da parte i soldi varčevati
4. hist. sold, mezda (najemniškega vojaka):
essere al soldo di qcn. biti plačanec koga, služiti komu (tudi ekst.) - spasso m
1. zabava:
per spasso za zabavo
darsi agli spassi vdajati se brezdelju, zabavati se
prendersi spasso di qcn. norčevati se iz koga
2. pren. zabavnež
3. (kratek) sprehod:
andare a spasso iti na sprehod
essere a spasso pren. biti brez dela
mandare qcn. a spasso znebiti se koga, spraviti koga spod nog
mandare a spasso qcn. pren. briti norce iz koga
va' a spasso! pojdi k vragu! - spigionato agg. neoddan (stanovanje)
avere l'ultimo piano spigionato pren. toskansko biti brez pameti, nerazsoden - spōglio1 agg. (m pl. -gli)
1. slečen, gol; ogoljen
2. pren. prost, (ki je) brez:
essere spoglio di pregiudizi biti brez predsodkov - sprovvisto agg. nepreskrbljen; brez (česa) (tudi pren.):
essere sprovvisto di fantasia biti brez domišljije
alla sprovvista nenadoma, nepričakovano:
cogliere qcn. alla sprovvista presenetiti koga - spuntare1
A) v. tr. (pres. spunto)
1. otopiti, zlomiti (ost, konico); pristriči (lase, brke), priščipniti (cigaro)
2. sneti
3. pren. premagati (oviro)
spuntarla uspeti, zmagati
B) v. intr.
1. pokazati se; pognati, poganjati
2. vziti, vzhajati (sonce)
3. pojaviti, pojavljati se
C) ➞ spuntarsi v. rifl. (pres. mi spunto)
1. odlomiti se (konica, vrh):
spuntarsi contro qcs. ne prodreti v kaj; pren. biti brez učinka
2. pren. pomiriti, pomirjati se; splahneti (jeza)
Č) m (le sing.)
1. vzhod (sončni, mesečev)
2. začetek:
allo spuntare del giorno ko se zdani