Franja

Zadetki iskanja

  • debáta (-e) f dibattito, discussione:
    sprožiti debato suscitare, spronare un dibattito
    začeti debato aprire una discussione
    živahna, ostra, žolčna debata discussione vivace, aspra, violenta
    pren. biti izven debate essere fuori discussione
    tako bo in konec debate sarà così, punto e basta
  • dólg (-a -o) adj.

    1. lungo; oblungo:
    dolg hodnik un lungo corridoio
    dolga vrv una lunga fune
    dolga vrsta lunga fila
    imeti dolg obraz avere un viso oblungo
    biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

    2. (ki traja veliko časa) lungo:
    dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
    dolga bolezen lunga malattia
    dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
    od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

    3. (za izražanje razsežnosti v času):
    biti dolg durare
    predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
    imeti dolge prste avere le mani lunghe
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
    narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
    padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
    lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
    navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
    rad. dolgi valovi onde lunghe
    šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
    po dolgem iskanju dopo molto cercare
    dolga kava caffè lungo
    dolga večerna obleka abito lungo
    šport. dolg diagonalni predložek cross
    dolgi maraton randonnée
    dolga kolesarska etapa tappone
    dolga podaja allungo
    pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
    hist., gled. dolg plašč sirma
    dolga biserna ogrlica cascata di perle
    dolga brada barbone
    obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
    dolga jopa sette ottavi
    dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
    ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
    dolgi (moški) lasje zazzera
    dolgi zalisci favoriti
    obrt. dolgi šiv basta
    dolgo hropenje rantolio
    dolgo zvonjenje scampanellio
    navt. dolgo veslo sensile
    PREGOVORI:
    dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
  • drugáče adv. altrimenti, diversamente, in altro modo, se no:
    zdaj se vse drugače živi kot včasih oggi si vive diversamente che ai miei tempi
    tako je in nič drugače le cose stanno così, punto e basta
    pojdi, drugače jih dobiš vattene, se no le prendi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    z njim je drugače, njega ne marajo con lui è un'altra cosa, lui non lo vogliono
    drugače povedano in altre parole
    to boš plačal, tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
  • finito

    A) agg.

    1. dovršen, dognan:
    esecuzione musicale finita dognana glasbena izvedba

    2. sposoben, izveden, podkovan, vešč:
    artigiano finito vešč obrtnik

    3. jezik določen:
    modo finito določni naklon, določna oblika

    4. mat. končen:
    numero finito končno število

    5. propadel, izgubljen, iztrošen, odpisan, opešan:
    uomo finito propadel človek
    artista finito iztrošen umetnik
    è finita konec je
    farla finita pren. napraviti konec, nehati enkrat za vselej:
    basta con questo chiasso, fatela finita! dovolj je hrupa, nehajte že enkrat!
    farla finita con qcn. pretrgati stike z nekom; umoriti koga
    farla finita con la vita pokončati se

    B) m

    1. filoz. končnost

    2.
    finito di stampare tisk kolofon
  • húd (-a -o)

    A) adj.

    1. severo, rigoroso

    2. adirato, arrabbiato:
    biti hud na koga essere in collera, essere adirato con qcn., avercela con qcn.

    3. ostile

    4. furioso, rabbioso (cane)

    5. cattivo; malvagio:
    sin je bil hujši kot oče il figlio era peggio del padre
    hudo dejanje azione malvagia, cattiva

    6. (ki prinaša trpljenje, težave) cattivo, brutto:
    hude novice brutte notizie
    hudi časi brutti tempi
    huda ura temporale

    7. (ki se pojavlja v močni obliki) grande, forte, terribile; pren. appassionato, incallito; incorreggibile:
    hud mraz freddo terribile
    huda lakota, revščina, krivica grande carestia, povertà, ingiustizia
    huda bolečina forte dolore
    hud kašelj forte tosse
    hud bolnik malato grave
    hud klanec forte, ripida salita
    pren. hud lovec cacciatore appassionato
    hud pijanec bevitore incorreggibile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hud udarec terribile colpo
    pren. biti hud na denar essere avido di denaro
    delati hudo kri far cattivo sangue
    biti (česa) prav za hudo silo essercene quanto basta, dovrebbe bastare
    čeb. huda gniloba covata a sacco

    B) húdi (-a -o) m, f, n pog.
    huda je za delo è difficile trovar lavoro
    pren. huda mu prede è alle strette, non sa a che santo votarsi
    povedati komu precej hudih strapazzare, rimbrottare qcn. ben bene
    umreti od samega hudega morire di crepacuore, per l'indigenza, per grandi sofferenze
    pren. imeti dosti hudega nad seboj avere gravi colpe sulla coscienza
    prizadeti komu mnogo hudega fare molto male a qcn.
    ne jemati česa za hudo non prendersela a male per qcs.
    nič hudega sluteč senza l'ombra d'un sospetto
  • kúfer (-fra) m pog. (kovček) valigia:
    pren. kufre gor, kufre dol auffa!; e basta!
    pren. imeti česa, koga poln kufer essere stufo di, averne le tasche piene, essersene rotte le scatole; vulg. averne le palle rotte
  • máša (-e) f

    1. rel. messa:
    opraviti mašo celebrare la messa
    iti k maši andare alla messa
    črna maša messa funebre, da requiem
    nova maša prima messa, messa novella
    slovesna maša messa solenne, cantata
    tiha maša messa piana, bassa
    zlata maša cinquantesimo del sacerdozio

    2. muz. messa

    3. pog.
    mala maša (mali šmaren) Annunciazione della Vergine
    velika maša (veliki šmaren) Maria Assunta

    4. gotova maša pog. (za poudarjanje trditve)
    tako bo in gotova maša faremo così, punto e basta
  • mír (-ú) m

    1. pace:
    vojna in mir guerra e pace
    Nobelova nagrada za mir premio Nobel per la pace

    2. (dogovor o končanju vojne) pace:
    kršiti mir violare la pace
    podpisati mir firmare un trattato di pace
    skleniti časten, sramoten mir stipulare una pace onorevole, vergognosa
    separatni, posebni mir pace separata
    hist. vestfalski mir pace di Westfalia

    3. (stanje brez velikih nasprotij, brez hrupa in nereda) pace, quiete: respiro; requie:
    vzdrževati javni red in mir mantenere la quiete e l'ordine pubblico
    ne imeti miru non aver requie

    4. (stanje notranje ubranosti) pace:
    izgubiti, najti mir perdere, ritrovare la pace
    rel. naj počiva v miru riposi in pace

    5. daj(te) (no) mir (v medmetni rabi) ma no, suvvia:
    daj no mir, to so le čenče suvvia, sono solo chiacchiere
    daj mu že, kar hoče, da bo mir e dagli quel che vuole, così la smette di scocciarci
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non potè trattenersi dal dire
    misel, vest mu ni dala miru lo turbava il pensiero, la coscienza
    pren. daj mi mir! e lasciami in pace!
    biti pri miru non muoversi
    pustiti koga na miru, pri miru non disturbare, non scocciare
    hist. božji mir pace di Dio
    zaradi ljubega miru per amor di pace
    golob miru la colomba della pace
    mir besedi! zitto! basta!
    pren. še pes ima rad mir pri jedi non disturbare la gente mentre mangia
    PREGOVORI:
    če hočeš mir, pripravi se na vojno si vis pacem, para bellum; se desideri la pace preparati alla guerra
  • míren (-rna -o) adj.

    1. calmo, tranquillo, placido, quieto:
    miren in tih človek un individuo calmo e di poche parole
    morilec ni imel mirne vesti l'omicida non aveva la coscienza tranquilla

    2. (ki je brez hrupa) tranquillo:
    miren lokal un locale tranquillo
    miren kraj ritiro, eremo

    3. (ki se skoraj ne premika) calmo:
    mirno morje mare calmo

    4. (ki je brez razburljivih dogodkov) tranquillo:
    mirno življenje una vita tranquilla

    5. (ki je brez vojne) pacifico

    6. (ki se ne pojavlja z veliko intenzivnostjo) calmo, placido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako sem rekel in mirna Bosna ho detto così e basta
    mirne duše lahko greste potete andare tranquilli
    le mirno kri calma!
    imeti mirno roko avere una mano ferma
    moja vest je mirna ho la coscienza tranquilla
  • múzika (-e) f

    1. (glasba) musica:
    lahka, zabavna muzika musica leggera
    resna muzika musica classica
    operna, plesna muzika musica operistica, da ballo

    2. pog. (godba) musica, banda; fanfara

    3. pren. (blagoglasnost) musica; pejor. musica da gatti, musica d'inferno

    4. ekst. (lajna) musica:
    dosti imam te muzike basta con questa musica
    pog. pren. to je pa druga muzika è un altro paio di maniche
    ko bo zmanjkalo denarja, bo konec muzike finiti i soldi, cambierà anche la musica
    PREGOVORI:
    za malo denarja, malo muzike pochi soldi, poca festa
  • niēnte

    A) pron.

    1. nič:
    di niente! ni za kaj!, prosim! (vljudnostni izraz ob zahvali)
    meno di niente prav nič
    niente di niente prav nič
    niente e poi niente prav nič
    fare finta di niente delati se neumnega
    fare qcs. per niente delati kaj zastonj, zaman
    finire in niente pren. splavati po vodi
    non avere niente a che fare con qcn., con qcs. ne imeti opraviti s kom, s čim
    non essere buono a niente ne biti za nobeno rabo
    non fa niente nič ne de, nič zato
    non se ne fa niente iz te moke ne bo kruha
    non farsi niente ne poškodovati, ne raniti se
    non mancare di niente imeti vsega v izobilju
    non poterci fare niente biti brezmočen

    2. malenkost:
    cosa da niente malenkost, ničvredna stvar
    uomo da niente slabič, nesposobnež, ničla
    contare, essere niente ne veljati, ne šteti nič (oseba)

    3. kaj (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
    hai saputo niente? ali si kaj zvedel?

    B) agg. pog. noben; nič:
    niente paura brez strahu!
    non avere niente voglia ne biti razpoložen, ne biti komu do česa

    C) m

    1. nič; ničla, niče:
    un bel niente prav nič; ne, sploh ne
    essere un niente biti niče
    ridursi al niente izgubiti vse, propasti, priti na boben
    venire su dal niente priti iz niča

    2. malenkost:
    basta un niente per essere felici za srečo zadostuje malenkost

    Č) avv.

    1. sploh ne:
    non m'importa niente di lei zanjo mi sploh ni mar
    niente affatto, niente del tutto sploh ne (okrepljeno v nikalnih izrazih)

    2. prav malo
    PREGOVORI: con niente si fa niente preg. iz niča se ne naredi nič
  • nótranji (-a -e) adj.

    1. interno, interiore:
    notranje plasti strati interiori
    notranja oprema arredamento interno

    2. (ki poteka znotraj države) interno:
    notranje tržišče mercato interno
    ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni

    3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
    notranje življenje vita interiore

    4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. notranja energija energia interna
    ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
    med. notranja krvavitev emorragia interna
    lit. notranja rima rima al mezzo
    notranje dihanje respirazione interna
    fiziol. notranje izločanje secrezione interna
    notranje morje mare interiore
    ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
    mat. notranji kot angolo interno
    lit. notranji monolog monologo interiore
    anat. notranji organi organi interni
    notranji zajedavec parassita interno
    lingv. notranji predmet oggetto interiore
    avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
    zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
    anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
    notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
    anat. notranja nosna odprtina coana
    grad. notranja obloga lambrì
    zool. notranja ovojnica zarodka amnio
    anat. notranja plast žile intima
    navt. notranja prečka trinchettina
    lit. notranja rima rimalmezzo
    obl. notranja stran kožuha interno
    notranja vrata bussola
    polit. notranje zadeve interno, interni
    anat. notranje uho labirinto
    bot. notranji belkasti sloj albedine
    arhit. notranji lok sottarco, intradosso
    strojn. notranji navoj madrevite
    notranji podplat tramezza
    film. notranji posnetki interno, interni
    notranji šiv basta
  • pa

    A) adv.

    1. (izraža zavrnitev) invece:
    saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

    2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
    kaj pa, če ga ne bo e se non viene

    3. (krepi veznik) ○:
    zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

    B) konj.

    I. (v protivnem priredju)

    1. ma, invece, mentre, però, quando:
    obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

    2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
    mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

    3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
    večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

    4. (za krepitev prislova) e:
    samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
    boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

    7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
    to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

    8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
    če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
    če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

    9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje)
    čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

    II. pog.

    1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
    prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

    2. (pri naštevanju) e:
    šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

    3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
    tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

    4. (za seštevanje) e:
    star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

    5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
    pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
    to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

    III. pog. (v vezalnem priredju)

    1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
    molči pa čaka tace e aspetta

    2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
    ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

    3. (za izražanje namena) e, ○:
    pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

    IV.

    1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
    pa še to e ancora

    2. (za izražanje začudenja) e:
    pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
    jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

    3.
    a) (izraža soglasje, privolitev)
    ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
    b) (izraža vdanost v usodo)
    kar bo, pa bo sarà quel che sarà
    c) (izraža zaskrbljenost) pog.
    da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
    d) (izraža privoščljivost) pog.
    pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
    e) (izraža podkrepitev trditve)
    tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
    f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
    smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
    tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
    g) (izraža omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja che schifo di cena
    pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
    ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

    C) inter.

    1. (izraža dvom) ○, mah:
    bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

    2.
    pa še kako! eccome
  • píka (-e) f

    1. punto, macchia, macchiolina

    2. lingv. punto, puntino:
    tri pike puntini
    pren. narediti, postaviti piko na i mettere il punto sulla i
    (v medmetni rabi) tako bo, kot pravim, in pika sarà come dico io, punto e basta!

    3. vet. pipita (tudi ekst.):
    imeti piko na jeziku avere una pipita sulla lingua

    4. pog. (točka) punto:
    šport., šol. boriti se za pike lottare, battersi per i punti
    blago in živila na pike stoffa, alimentari a punti (della tessera)

    5. pren. (zelo majhna količina) soffio, nonnulla:
    za piko je manjkalo, da ga ni povozil mancò un soffio che non lo mettesse sotto
    do pike proprio tutto

    6. mat. punto:
    decimalna pika punto decimale

    7. muz. punto (di valore)

    8. tekst. pallino, pois
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti piko na koga, imeti koga na piki portare odio, astio a qcn., avercela con qcn., prendere di mira qcn.
    kozm. lepotna pika neo
    tisk. rastrska pika punto del retino
  • pōco

    A) avv. (po')

    1. malo; slabo:
    ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
    sta poco bene ne počuti se prav dobro
    mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
    né molto né poco sploh ne
    non poco precej
    poco o nulla zelo malo
    a poco a poco počasi

    2.
    un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
    ho dormito un bel po' malo sem spal
    vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!

    B) agg.

    1. malo:
    spendere poco denaro porabiti malo denarja
    avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
    essere di poche parole biti redkobeseden
    comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti

    2. (v eliptičnih izrazih)
    a ogni poco zelo pogostoma
    ci corre poco pren. ni velike razlike
    a dir poco vsaj
    per poco skoraj:
    per poco non cadevo skoraj bi padel
    c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
    da poco nevažen, nepomemben, majhen
    ci vuol poco a lahko je...:
    ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti

    C) pron. malo (po številu, meri):
    pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri

    Č) m sing. (po')

    1. malo (majhna količina):
    il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
    ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti

    2.
    po' po' di precej:
    ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
    niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
    è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister

    D) m, f invar.
    un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič
  • pogúm (-a) m coraggio, animo, audacia, ardimento; cuore; baldanza, fierezza, gagliardia; pren. fegato:
    slepi, nori pogum il coraggio della disperazione; coraggio cieco, coraggio da matti
    levji pogum coraggio da leone
    dobiti pogum (opogumiti se) prendere coraggio, farsi cuore
    zgubiti pogum perdersi di coraggio, di cuore, d'animo; scoraggiarsi
    nisem imel dovolj poguma, da bi mu povedal strašno novico non mi è bastato l'animo di dargli la terribile notizia
    nima poguma non gli basta il cuore
    le pogum!, kar s pogumom! su, coraggio!
    pogum velja! coraggio ci vuole!
  • potém adv.

    I.

    1. (časovno) dopo; quindi:
    šel je ven, pa se je kmalu potem vrnil uscì ma poco dopo era già rientrato

    2. pog. allora:
    doma ga ni, kje pa je potem? a casa non c'è. Allora, dov'è andato a finire?

    3. (v vezalnem priredju, časovno ali krajevno) poi:
    premisli, potem govori prima pensaci su, poi parla
    pot pelje čez most, potem na desno la strada porta per un ponte e poi (gira) a destra

    II. (v vezniški rabi)

    1. (pri naštevanju) poi, quindi:
    cveti vseh barv: rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov fiori di tutti i colori: rosso, poi azzurro, poi giallo e poi un miscuglio di tutte le sfumature

    2. (vzročno-posledično, vzročno-sklepalno, pogojno-posledično razmerje) allora, quindi, dunque:
    kupcev je malo. Potem bo sejem slab gli acquirenti sono pochi. Vuol dire che anche la fiera farà pochi affari
    če je to res, potem bo hudo se ciò è vero, allora le cose si mettono male
    kaj potem, če ni bogata, da je le pridna non importa se non è ricca, basta che sia brava

    3. potem ko (v časovnih odvisnikih) dopo, dopo che:
    potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč dopo esser arrivato a casa, stette a scrivere per molte ore della notte
  • quanto2

    A) avv.

    1. koliko; kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
    quanto fuma? koliko pokadite?
    quanto sono contento! kako sem vesel!

    2. kolikor (v relativnih stavkih):
    aggiungere sale quanto basta dodati soli, kolikor je dovolj

    3. kakor, kot (v primerjavah in komparativnih stavkih):
    è furbo quanto è intelligente toliko je zvit, kot je inteligenten

    4.
    quanto più, quanto meno kolikor bolj, kolikor manj

    5. kar se da, čim:
    verrò quanto prima pridem kar najhitreje

    6. kot:
    quanto, in quanto resposanbile, ho precisi doveri kot odgovorna oseba imam določene obveznosti

    7. pog.
    da quanto, per quanto toliko:
    non gli si può credere da quanto è bugiardo toliko laže, da mu ni moč verjeti

    B) cong.
    in quanto ker:
    non sono venuto in quanto non volevo disturbarti nisem prišel, ker te nisem hotel motiti

    C) cong. per quanto

    1. čeprav, čeravno:
    per quanto sia difficile, una soluzione deve trovarsi čeprav je težko, je rešitev treba najti

    2. vendar, a (na začetku stavka):
    vieni a trovarmi oggi stesso; per quanto è meglio che prima telefoni pridi še danes k meni, vendar je bolje, da prej telefoniraš
  • sám2 (-a -o) adj.

    1. solo; puro:
    sam talent še ni dovolj non basta soltanto il talento
    storiti kaj iz same hudobije fare qcs. per pura cattiveria
    sam viski whisky liscio
    prstan iz samega zlata un anello di oro puro

    2. pren. (izraža veliko količino česa)
    same fraze so jih non fanno che sviolinare
    bila ga je sama dobrota, hudobija era la bontà, la cattiveria in persona
    polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è tutta una notte
    to so sami mladi fantje sono tutti baldi giovanotti

    3. (izraža odsotnost vsake omejitve) stesso:
    prodreti v samo bistvo problema penetrare l'essenza stessa del problema

    4. pren. (za izražanje izjemnosti česa) stesso, in persona:
    sama kraljica jim je čestitala k uspehu la regina in persona si felicitò con loro per il successo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sam bog ve, če je res Dio solo sa se è vero
    pog. sam hudič ga je prinesel ce l'ha mandato il diavolo in persona
    pren. sama kost in koža ga je, same oči so ga è tutto pelle e ossa, è ridotto a pelle e ossa
    pren. bile so jih same oči in ušesa erano tutti orecchi e occhi
  • sēmplice1

    A) agg.

    1. enojen:
    filo semplice enojna nit
    partita semplice enojno knjigovodstvo

    2. prost, nesestavljen; navaden:
    caffè semplice navadna kava; žarg. kava brez

    3. navaden, enostaven, lahek

    4. preprost:
    gusti semplici preprosti okusi

    5. iskren, pristen; naiven; ekst. trapast:
    ragazzo semplice e buono iskren in dober fant
    che anima semplice! bedak pa tak!

    6. (pred samostalnikom) samo, le:
    basta una semplice firma dovolj je le podpis
    questa è ignoranza pura e semplice to je čista nevednost

    7. (za samostalnikom) nižji:
    soldato semplice navadni vojak

    8. jezik kratek

    B) m, f preprostež; naivnež, naivna ženska