Franja

Zadetki iskanja

  • veleizdája (-e) f alto tradimento
  • veleizdajálec (-lca) m reo, colpevole di alto tradimento
  • veleizdajálski (-a -o) adj. del reo, dei rei di alto tradimento
  • vêlik (-íka -o)

    A) adj.

    1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
    velik nos un grande naso, un nasone
    veliki lov caccia grossa
    veliko premoženje un bel patrimonio
    velika vsota forte somma, somma ragguardevole
    velika torba una borsa capace
    velik del dobička larga parte degli utili
    velika napaka errore madornale
    velika goba fungo maiuscolo

    2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
    dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
    politik velikega stila un politico di grande stile
    pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
    pren. strah ima velike oči paura fa novanta
    rel. velika noč Pasqua
    pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
    velik dotok illuvie
    velik izdatek dispendio
    časn. velik naslov spallone
    velik neotesanec zoticone
    velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
    velik (mesarski)
    nož coltella
    pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
    velik ploščat čopič pennellessa
    pren. velik prah polverone
    avt. velik tovornjak bisonte della strada
    velik transparent striscione
    pog. velika količina barcata, buggerio, mare
    velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
    velika zmešnjava bailamme
    velika ženska donnone, donnona
    šalj. velika žepna ura martinaccio
    šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
    PREGOVORI:
    velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

    B) velíki (-a -o) m, f, n
    zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai
  • visòk (-ôka -o)

    A) adj.

    1. alto:
    visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
    visoka trava erba alta
    visoki čevlji scarpe alte
    visoka planota altopiano
    dva metra visok skok un salto di due metri

    2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
    visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
    visoka temperatura temperatura alta
    visoka morala morale alto

    3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
    visok ton tono alto
    peti z visokim glasom cantare a voce alta

    4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
    visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
    pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
    višje sodišče tribunale superiore

    5. superiore:
    visoka, višja šola scuola superiore
    višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
    višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

    6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
    visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

    7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
    visoki cilji alti propositi

    8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
    visoke besede parole sublimi, nobili

    9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
    zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

    10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
    napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
    biol. višji organizmi organismi superiori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
    pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
    pren. to je višja matematika questo è per me arabo
    pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
    fiz. visoka frekvenca alta frequenza
    um. visoka jedkanica incisione in rilievo
    višja matematika alta matematica
    obl. visoka moda alta moda, haute couture
    lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
    hist. Visoka porta Sublime Porta
    lov. visoka preža impalcatura
    šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
    meteor. visoka voda acqua alta
    visoke osebnosti dignità
    bot. višje rastline piante superiori
    um. visoki barok tardo barocco
    pog. muz. visoki c do di petto
    polit. visoki komisar alto commissario
    tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
    lov. visoki lov caccia grossa
    obl. visoki ovratnik colletto alto
    visok otroški stol seggiolone
    um. visoki relief altorilievo
    hist. visoki srednji vek alto medioevo
    šport. visoki start partenza da posizione eretta
    tisk. visoki tisk rilievografia
    visoko pritličje mezzanino

    B) visôki (-a -o) m, f, n
    višji (nadrejeni) superiore
    rel. Najvišji l'Altissimo
  • visôko adv. alto, in alto; altamente:
    visoko dvigniti zastavo levare alta la bandiera
    visoko peti cantare con voce alta
    šport. visoko premagati nasprotnika sconfiggere duramente
    visoko doneče besede parole altisonanti
    preseliti se visoko na sever trasferirsi nel lontano nord
    pren. visoko nositi nos darsi delle arie, montare in superbia
    pren. povzpeti se visoko v družbi, visoko splezati salire in alto, raggiungere alte posizioni, cariche
    biti visoko nad drugimi superare, avanzare di molto gli altri
    PREGOVORI:
    kdor visoko leta, nizko pade chi troppo in alto sal, cade sovente precipitevolissimevolmente
  • visokooktánski (-a -o) adj. avt. ad alto numero di ottani (benzina)
  • visokopétnik (-a) m calzatura, scarpa dal tacco alto; scarpa con tacco a spillo
  • visokorásel (-sla -o) adj. alto; longilineo
  • visokorôden (-dna -o) adj. agr. ad alto rendimento:
    visokorodne sorte pšenice specie di grano ad alto rendimento
  • visokoródnost (-i) f alto lignaggio
  • visokostêbeln (-a -o) adj. bot. ad alto fusto
  • visokoúmen (-mna -o) adj. di alto, di sublime ingegno
  • višáva (-e) f pren.

    1. alta montagna

    2. alto:
    rel. slava Bogu na višavah e gloria a Dio nell'alto dei cieli!
  • višína (-e) f

    1. altezza; (nadmorska) altitudine; alto:
    meriti višino česa misurare l'altezza di qcs.
    koča je na višini 1500 m la baita è a un'altitudine di 1500 m

    2. livello; ammontare; entità:
    določiti višino davka stabilire l'ammontare dell'imposta
    višina kazni l'entità della pena

    3. knjiž. (vrh, vzpetina) altura; cima; quota:
    gorske višine cime montuose

    4. (stopnja, raven) livello:
    obdržati kondicijo na ustrezni višini mantenere la forma fisica a un adeguato livello

    5. muz. altezza:
    višina tona altezza del tono

    6. mat. altezza; vet.
    plečna višina altezza delle spalle
    teh. sesalna višina altezza di aspirazione
    astr. geocentrična višina zvezde altezza geocentrica di un astro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. aer. letalo izgublja višino l'aereo perde quota
    nevihta jih je zajela v višini Rta dobrega upanja la tempesta li investì all'altezza del Capo di Buona Speranza
    geogr. absolutna (nadmorska), relativna višina altitudine assoluta, relativa (sul livello del mare)
    šport. skok v višino salto in alto
    tisk. višina knjižnega hrbta spalla
    arhit. višina loka monta
    grad. višina stopnice alzata
  • vrhúnski (-a -o) adj.

    1. di alto livello, di prim'ordine, superiore, di primissima qualità; eccellente, ottimo:
    vrhunska medicina medicina di alto livello, di prim'ordine
    vrhunski športnik fuoriclasse, campione
    vrhunski uspehi successi strepitosi
    agr. vrhunsko vino vino pregiato, vino doc
    vrhunski model top model

    2. publ. (najvišji, vodilni) massimo, top:
    vrhunski funkcionarji i massimi dirigenti
    polit. vrhunski sestanek incontro al vertice
  • vzvíšen (-a -o) adj.

    1. elevato, alto; eminente:
    vzvišen prostor posto elevato

    2. superiore:
    gledati na stvari z vzvišenim mirom guardare alle cose con calma superiore

    3. altero, borioso, presuntuoso:
    biti vzvišen do koga mostrarsi presuntuoso, altero verso qcn.

    4. sublime, nobile; aulico, curiale; alato:
    vzvišen jezik, slog linguaggio, stile aulico, curiale
    vzvišene besede parole alate
  • vzvíšenec (-nca) m uomo, individuo superiore; alto, nobile personaggio; ekst. uomo borioso, altezzoso
  • zaléžen (-žna -o) adj. knjiž.

    1. (izdaten) abbondante, sostanzioso (pasto)

    2. notevole, alto (prezzo)
  • zavíden (-dna -o) adj.

    1. (zavisten) invidioso

    2. pren. ottimo, favorevole; grandissimo, alto:
    imeti zaviden položaj avere un'ottima posizione
    zavidna stopnja razvoja un alto grado di sviluppo