dóza1 (-e) f
1. astuccio; scatoletta:
zlata, lesena doza astuccio d'oro, di legno
cigaretna doza portasigarette
doza za puder portacipria
2. (neprodušna posoda za konzervirana živila) scatola:
doza z grahom, s fižolom scatola di piselli, di fagioli
3. elektr. scatola, cassetta; presa:
odcepna doza scatola di derivazione, scatola di sezionamento
vrezovalna doza (pri gramofonski plošči) dispositivo di incisione
Zadetki iskanja
- fēbbre f
1. vročina, vročica, mrzlica:
misurare la febbre meriti vročino
avere una febbre da cavallo pren. imeti hudo vročino
febbre gialla med. rumena mrzlica
le febbri med. malarija
2. pren. mrzlica, vročica, sla:
la febbre dell'oro zlata mrzlica
avere la febbre addosso pren. biti vznemirjen, biti vročičen - fino2 agg.
1. tenek, droben, fin, oster, prodoren, zvit:
un ingegno fino oster, prodoren um
2. odličen, čist, pristen:
un anello d'oro fino prstan iz čistega zlata - giacimento m
1. ležišče, nahajališče:
giacimento aurifero ležišče zlata
2. redko ležanje - giubilēo m
1. relig. jubilej (ob svetem letu)
2. petdesetletnica:
giubileo di matrimonio zlata poroka - giusto
A) agg.
1. pravičen, upravičen:
pena giusta pravična kazen
giusto premio pravična nagrada
giusto desiderio upravičena želja
siamo giusti! bodimo pravični!
2. pravilen, resničen, utemeljen:
dirle giuste govoriti iskreno, povedati po pravici
3. pravšnji, pravi, primeren, ustrezen:
arrivi al momento giusto prihajaš v pravem trenutku
4. točen, natančen, pravilen:
peso giusto pravilna teža
colpo giusto natančen zadetek
pietanza giusta di sale ravno prav soljena jed
il giusto mezzo pren. zlata sredina
B) avv.
1. točno, natančno, pravilno:
rispondere giusto odgovoriti pravilno
colpire giusto pren. zadeti v polno
stare giusto biti prav (obutev, obleka)
2. prav:
giusto te cercavo prav tebe sem iskal
3. približno:
penso che abbia giusto vent'anni mislim, da ima kakih dvajset let
C) m
1. pravičnik, pravični:
dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnega
2. (kar je) pravično, pravična stvar:
esigere, dare il giusto zahtevati, dati, kar je pravično - hórda1 (-e) f
1. pejor. orda
2. hist. orda primitiva; hist.
bela, zlata horda Orda bianca, d'oro - iskálec (-lca) m
1. cercatore:
iskalci zlata cercatori d'oro
voj. iskalec min cercamine, mine detector
iskalec tartufov tartufaio
2. fot. (iskalo) lente per la messa a fuoco
3. fiz. (daljnogled ob astronomskem daljnogledu) cercatore; elektr. rilevatore:
iskalec frekvenc sintonizzatore - jájce (-a) n
1. uovo:
leči, odlagati jajca fare le uova
ribja, ptičja jajca, jajca žuželk uova dei pesci, degli uccelli, degli insetti
kokošja, nojeva, račja jajca uova di gallina, di struzzo, di anatra
jesetrova jajca uova di storione, caviale
mravljinčja jajca uova delle formiche
2. uovo (di gallina):
izpiti jajce bere un uovo
nasaditi jajca koklji mettere la gallina a covare
nositi, valiti jajca fare le uova
pren. hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
pren. ravnati s kom kakor z jajci trattare uno con molto riguardo
biti si podobna kakor jajce jajcu somigliarsi come due gocce d'acqua
jajca ocvreti, stepsti, razžvrkljati friggere, sbattere, frullare le uova
(na) mehko kuhana jajca uova à la coque
trdo kuhana jajca uova sode
na (volovsko) oko ocvrta jajca uova al tegame, all'occhio di bue
žvrkljana jajca uova frullate
jajca v prahu uova in polvere
3. pl. jajca pog. (moda) testicoli; vulg. coglioni, palle; pren., vulg.
jajca cianfrusaglie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
pren. kokoš, ki nese zlata jajca la gallina dalle uova d'oro
pren. Kolumbovo jajce l'uovo di Colombo
pren. kukavičje jajce uovo di cuculo
čajna, pitna jajca uova da bere
valilna jajca uova da covare
gastr. nadevana jajca uova farcite
poširana jajca uova in camicia
PREGOVORI:
boljše prihranjeno jajce kot sneden vol cosa risparmiata, cosa ritrovata
jajce več ve kot puta i paperi menano a bere le oche - kokóš (-i) f
1. gallina; pollo:
krmiti kokoši dare il becchime alle galline
zaklati kokoš tirare il collo alla gallina
kokoši dobro, slabo nesejo le galline fanno, non fanno le uova
jesti kokoš mangiare carne di pollo
domača kokoš gallina ruspante
pren. hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pren. biti mokra kokoš essere un pulcino bagnato
pren. kokoš, ki nosi zlata jajca la gallina dalle uova d'oro
2. zool. (samica nekaterih na tleh živečih ptic) femmina (di fagiano, urogallo e sim.)
PREGOVORI:
stara kokoš, dobra juha gallina vecchia fa buon brodo - kolájna (-e) f medaglia; decorazione; onorificenza; pren. šalj. patacca:
bronasta, srebrna, zlata kolajna medaglia di bronzo, d'argento, d'oro
olimpijska kolajna medaglia olimpionica
odlikovati koga s kolajno za hrabrost, za zasluge decorare qcn. della medaglia al valor militare, al valor civile - lesketáti se (-ám se) imperf. refl.
1. luccicare, brillare, (ri)splendere, scintillare, sfavillare:
rosa se lesketa la rugiada luccica
oči se lesketajo od vznemirjenja gli occhi luccicano dal turbamento
v dvorani se je vse lesketalo od zlata in biserov nel salone era tutto uno scintillio d'oro e di perle
2. pren. biancheggiare - ležíšče (-a) n
1. giaciglio; piazza (del letto); posto letto:
postelja z dvema ležiščema letto a due piazze
v planinski koči je petdeset ležišč il rifugio dispone di cinquanta posti letto
2. (nahajališče) giacimento:
ležišče zlata giacimento aurifero
ležišča premoga, nafte, plina giacimenti di carbone, petrolio, gas
3. (mesto, na katerem kaj leži) sede;
ležišče naboja camera di caricamento
anat. ležišče organa sede dell'organo
jur. trdo ležišče carcere duro - libro m
1. knjiga:
libro di devozione relig. molitvenik
libro di testo šol. učbenik
libro bianco polit. bela knjiga
libro dei sogni sanjske bukve
parlare come un libro stampato šalj. govoriti kot strgan dohtar
2. knjiga (enota literarnega besedila)
3.
libri pl. pren. študij:
lasciare i libri opustiti študij
4.
libro paga plačilna knjiga
libri contabili knjigovodske knjige
libro d'oro zlata knjiga
5. bot. lub - máša (-e) f
1. rel. messa:
opraviti mašo celebrare la messa
iti k maši andare alla messa
črna maša messa funebre, da requiem
nova maša prima messa, messa novella
slovesna maša messa solenne, cantata
tiha maša messa piana, bassa
zlata maša cinquantesimo del sacerdozio
2. muz. messa
3. pog.
mala maša (mali šmaren) Annunciazione della Vergine
velika maša (veliki šmaren) Maria Assunta
4. gotova maša pog. (za poudarjanje trditve)
tako bo in gotova maša faremo così, punto e basta - mattino m (mattino, mattinata) jutro, dopoldan:
di buon mattino navsezgodaj
dal mattino alla sera ves dan
astro del mattino astr. zvezda jutranjica, Venera
giornale del mattino jutranji dnevnik
il mattino della vita pren. otroštvo
PREGOVORI: il buon dì si vede dal mattino preg. po jutru se vidi dan
le ore del mattino hanno l'oro in bocca preg. rana ura, zlata ura - medálja (-e) f medaglia, onorificenza; šalj. patacca:
bronasta, srebrna, zlata medalja medaglia di bronzo, d'argento, d'oro
spominska medalja medaglia commemorativa
šport. medalje medagliere
odlikovati koga z medaljo za hrabrost insignire qcn. della medaglia al valore (civile, militare)
pog. to je prednja, zadnja plat, stran medalje il diritto e il rovescio della medaglia - mediocrità f
1. povprečnost; mediokriteta; sredina:
aurea mediocrità zlata sredina
2. ekst. povprečnež - mēzzo
A) agg.
1. pol, napol, polovičen:
mezzo chilo pol kilograma
donna a mezzo servizio hišna pomočnica
mezza figura pren. povprečnež
mezze misure pren. polovične mere
2. srednji:
uomo di mezza taglia srednje velik človek; pren. moralni povprečnež
vestito di mezza stagione spomladanska, jesenska obleka
B) m
1. polovica
2. sredina:
nel mezzo della strada sredi ceste
via di mezzo pren. srednja pot, kompromisna rešitev
l'età di mezzo srednji vek
Italia di mezzo Srednja Italija
in questo, quel mezzo medtem
non por tempo in mezzo ne odlašati
ne va di mezzo il buon nome gre za njegovo čast
levare di mezzo qcs. kaj odstraniti
levare di mezzo qcn. koga spraviti s poti, ubiti
levarsi di mezzo oditi
3. pren. mera, umerjenost:
il giusto mezzo prava mera, zlata sredina
4. sredstvo:
il fine giustifica i mezzi cilj opravičuje sredstva
mezzi di comunicazione prometna sredstva; občila
mezzi di pagamento plačilna sredstva
mezzi di produzione proizvajalna sredstva
per mezzo di, a mezzo di s, z
5. zmožnost, sposobnost:
un atleta di notevoli mezzi športnik s precejšnjimi sposobnostmi
6. voj. vozilo (transportno, bojno):
mezzi corazzati oklepna vozila
mezzo da sbarco plovila za izkrcavanje
mezzo di fortuna zasilno vozilo
C) m pl. denar, finančna sredstva - mínica2 (-e) f zool.
zlata minica cetonia (Cetonia aurata)