-
dapprincipio avv. od začetka, skraja
-
davvicino, da vicino avv. od blizu
-
derogare v. intr. (pres. dērogo)
1. pravo derogirati, (delno ali v celoti) razveljaviti; odstopiti, odstopati od:
derogare a una legge delno razveljaviti zakon
2. pren. odpovedati se; odreči, odrekati se; prekršiti:
derogare a un patto prekršiti dogovor
derogare alla propria dignità odpovedati se svojemu dostojanstvu
-
dessiografia f pisava od leve proti desni, dekstrografija
-
deviare
A) v. intr. (pres. devio)
1. odmakniti, odmikati se od prave poti, odklanjati se; skreniti s poti; spremeniti, spreminjati smer; zaviti; deviirati:
l'auto deviò a destra avto je zavil v desno
2. pren. zaiti (s prave poti, na stranpot); oddaljiti se:
deviare dalla linea del partito opustiti linijo stranke; (divagare)
deviare da un tema fissato oddaljiti se od določene teme
B) v. tr.
1. preusmeriti, preusmerjati:
deviare il traffico preusmeriti promet
2. (distogliere, stornare) odvrniti, odvračati; odklanjati:
deviare l'attenzione di qcn. odvračati pozornost nekoga
-
deviazionismo m polit. deviacionizem, odklon od ideoloških načel
-
disincarnare v. tr. (pres. disincarno) osvoboditi telesa; ločiti od telesa
-
dissociato m (f -ta)
1. psihol. disociirana oseba, osebnost
2. pren. neuravnovešenec, nedoslednež
3. polit. kdor zavrača oborožen boj (a sprejema ekstremistično ideologijo); terorist, ki se je distanciral od terorizma
-
divagazione f oddaljitev, oddaljevanje od predmeta; ekskurz
-
dividere*
A) v. tr. (pres. divido)
1. deliti, razdeljevati:
dividere un numero per tre deliti število s tri
dividere una torta in quattro porzioni razdeliti torto na štiri dele
2. ločiti, ločevati; razdeliti; ekst. razdružiti, spreti; razvrstiti, razvrščati:
dividere gli animi spreti duhove, ljudi
le Alpi dividono l'Italia dal continente europeo Alpe ločujejo Italijo od evropske celine
dividere il torto dalla ragione ločiti pravico in krivico
il dramma è diviso in cinque atti drama se deli na pet dejanj
3. razdeliti, porazdeliti; dodeliti, dodeljevati (tudi pren.):
dividere gli utili tra i soci ekon. razdeliti dobiček med družabnike
dividere qcs. con qcn. deliti kaj s kom
dividere con qcn. le gioie, i dolori, dividere le gioie, i dolori di qcn. pren. deliti s kom veselje in žalost, veseliti se, žalostiti se s kom
non aver nulla da dividere con qcn. pren. ne imeti nič skupnega s kom
B) ➞ dividersi v. rifl. (pres. mi divido)
1. ločiti, ločevati se; oditi od, zapustiti:
i coniugi si sono divisi di comune accordo zakonca sta se sporazumno ločila
dividersi dalla famiglia zapustiti družino
2. razdeliti se
3. biti razpet, ukvarjati se hkrati:
dividersi tra la casa e l'ufficio biti razpet med domačimi in službenimi posli, ukvarjati se z delom doma in v pisarni
4. (suddividersi) deliti se:
gli animali si dividono in molte classi živali delimo v mnogo razredov
-
ēbbro agg.
1. pijan
2. pren. vznesen, navdušen, prevzet, ves iz sebe od veselja
ebbro d'ira ves iz sebe od besa
-
eccēntrico
A) agg. (m pl. -ci)
1. ekscentričen:
fantasista eccentrico kabaretist
2. oddaljen od središča:
quartiere eccentrico četrt, oddaljena od središča
3. pren. nenavaden, čudaški, izviren, ekscentričen:
vestito eccentrico ekscentrična obleka
B) m
1. mehan. izsrednik, ekscenter
2. (f -ca) gled. kabaretist
-
estasiare
A) v. tr. (pres. estasio) zanesti
B) ➞ estasiarsi v. rifl. (pres. mi estasio) pasti v ekstazo, biti zamaknjen, biti iz sebe od navdušenja
-
esteriormente avv. na zunaj, od zunaj
-
esternamente avv. na zunaj, od zunaj
-
ēstimo m
1. cenitev
2. obdavčeni dohodek od nepremičnin:
estimo catastale katastrski dohodek
-
fuōri
A) avv.
1. zunaj, ven:
o dentro o fuori ven ali noter; pren. odločite se že vendar
sputare fuori una notizia pren. povedati, razširiti novico
mettere, cacciare fuori del denaro pog. odvezati mošnjo, odpreti denarnico
dare, mandare fuori uno scritto pren. objaviti spis
fare fuori qcn. pren. koga umoriti, likvidirati
fare fuori qcs. kaj uničiti, poškodovati
fare fuori una bottiglia pren. izpiti, sprazniti steklenico
fare fuori il patrimonio pognati, zapraviti premoženje
tagliar fuori odrezati, izključiti, prekiniti stike
essere fuori pren. biti zastarel, brez okusa, biti iz mode, biti out
dare fuori da matto pog. noreti, obnašati se kot norec
2. pog. zunaj, zdoma, na tujem:
cenare fuori večerjati zunaj
stare fuori tutto il giorno ves dan biti zdoma
essere fuori žarg. biti zunaj (iz zapora)
aspettiamo ospiti da fuori čakamo tuje goste
il direttore sarà fuori per una settimana direktorja teden dni ne bo
gente di fuori tujci
a Milano e fuori v Milanu in okolici
in Italia e fuori v Italiji in v tujini
3. (v imperativnih izrazih, v zapovedih)
fuori! ven!
fuori i soldi! ven z denarjem!
fuori le prove! na dan z dokazi!
B) prep. fuori, fuori di redko (fuori da)
1. (krajevno) daleč od, izven, zunaj:
abitare fuori città stanovati zunaj mesta
essere fuori di casa biti zunaj, zdoma
recarsi fuori sede iti na teren
fuori di qui! ven!
vattene fuori dai piedi! poberi se!, spravi se mi spod nog!
tirarsi fuori dai pasticci pren. izvleči se iz težav, iz zagate
essere fuori tiro pren. ne biti dosegljiv
essere fuori strada pren. biti na krivi poti, biti na napačni poti, sledi
essere fuori dai gangheri pobesneti, popeniti
abitare fuori mano pren. stanovati bogu za hrbtom, stanovati precej od rok
2. pren. izven, zunaj (zakona, okoliščin, pravila ipd.):
essere fuori della legge biti izven zakona
un prodotto fuori commercio izdelek, ki ni v prodaji
essere, sentirsi fuori posto počutiti se neprijetno
lavorare fuori orario delati nadurno
essere fuori pericolo biti izven nevarnosti
essere fuori di se biti iz sebe
essere fuori di mente noreti, biti ob pamet
fuori uso neuporaben
prodotto fuori serie izvenserijski izdelek
osservazione, discorso, comportamento fuori luogo neumestna pripomba, neprimerne besede, neprimerno obnašanje
fuori corso ekon. neveljaven
esser fuori corso šol. biti absolvent
C) m
fuori, il di fuori zunanjost:
il di fuori di una cosa zunanjost nečesa
-
gizdalínček (-čka) m pejor. od gizdalin
-
groggy tujka angl. agg. invar. šport oslabljen, omotičen od nasprotnikovih udarcev, groggy (boks)
-
indi avv.
1. knjižno nato, potem
2. knjižno od tam; od ondod