seguitare
A) v. tr. (pres. seguito)
1. nadaljevati:
seguitare gli studi nadaljevati študije
2. lovstvo še naprej zasledovati
B) v. intr.
1. nadaljevati:
seguitare a parlare, a piovere še naprej govoriti, deževati
2. knjižno slediti
Zadetki iskanja
- sopravvivere* v. intr. (pres. sopravvivo)
1.
sopravvivere a preživeti koga, kaj:
sopravvivere al naufragio preživeti brodolom
2. pren. nadživeti koga, kaj, živeti naprej; ohraniti, ohranjati se:
l'artista sopravvive nella sua opera umetnik živi v svojem delu
sopravvivono tuttora antiche superstizioni ohranila so se stara verovanja - suddividere* v. tr. (pres. suddivido) deliti naprej, nadalje; ekst. deliti
- tirare
A) v. tr. (pres. tiro)
1. vleči, povleči; potegniti, potezati; nategniti, nategovati; napeti, napenjati:
tirare i capelli a qcn. koga vleči za lase
tirare la cinghia pren. pog. tolči lakoto
tirare il collo a un pollo zaviti piščancu vrat
tirare le cuoia, gli ultimi respiri pog. umirati, umreti
tirare i fili, le fila di una situazione pren. obvladovati položaj
tirare giorno, mattina ponočevati, krokati dolgo v noč
tirare in lungo, per le lunghe na dolgo vleči
tirare un metallo metal. vleči kovino
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga ošteti, pokarati
tirare i remi in barca pren. prenehati s čim; odpovedati se (nameri, podjetju)
tirare le reti povleči mreže
tirare in secco un'imbarcazione potegniti čoln na suho
2. pren. povleči; potegniti; pritegniti, pritegovati; speljati:
tirare l'acqua al proprio mulino pren. vodo speljati na svoj mlin
tirarsi addosso qcs. nakopati si (težave, kritiko)
tirare l'attenzione di qcn. pritegniti pozornost nekoga
tirare qcn. dalla propria parte pritegniti koga na svojo stran
3. vleči:
i buoi tirano il carro vola vlečeta voz
tira l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tirare qcs. coi denti pren. kaj s težavo braniti, zagovarjati
tirare la carretta pren. garati
tirare qcn. per i capelli pren. koga s prevaro prepričati
tirare un ragionamento per i capelli privleči sklep za lase
una parola tira l'altra beseda da besedo
4. premakniti, premikati; potegniti, potezati, povleči:
tirare avanti, indietro, a destra, a sinistra premakniti naprej, nazaj, v desno, v levo
tirare avanti la famiglia pren. vzdrževati družino, skrbeti za družino
tirare avanti le trattative pren. nadaljevati pogajanja
tirare in ballo qcn. koga navajati, potegniti koga v kaj
tirare in ballo qcs. načeti neprimerno temo
tirare fuori potegniti ven, izvleči, privleči na dan
tirare fuori scuse pren. iskati izgovore
tirare giù potegniti dol:
tirare giù a campane doppie koga opravljati, obrekovati
tirare giù un bicchiere hitro popiti, zliti kozarec vase
tirare giù colpi, pugni silovito tolči, udarjati, mlatiti
tirare giù la maschera sneti masko, pokazati se v pravi luči
tirare giù qcn. dal letto koga vreči iz postelje
tirare su potegniti gor, ven:
tirare su l'acqua dalla cisterna vleči, črpati vodo iz vodnjaka
tirare su un bambino vzgajati otroka
tirare su qcn. koga dvigniti s tal; komu pomagati (v stiski)
tirare su col naso smrkati
tirare su la cocaina njuhati kokain
tirare su i numeri izžrebati številke (na loteriji)
tirare a sorte žrebati
tirare di mano qcs. a qcn. komu kaj strgati iz rok
5. vleči, vsrkavati, sesati:
tirare l'acqua vsrkavati vodo (zemlja)
tirare l'aria vleči (peč, dimnik)
tirare il fiato dihati; pren. oddahniti se
tirare il gruppo, tirare šport vleči (v kolesarstvu)
tirare il latte sesati (mleko)
6. ekst. izvleči; dobiti; skleniti, sklepati:
tirare la conclusione di un discorso potegniti sklep, sklepati iz razgovora
tirare i conti, le somme sešteti; pren. sklepati
tirare partito da qcs. okoristiti se s čim
tirare una salsa kulin. zgostiti omako
7. pog. dvigniti:
tirare lo stipendio dvigniti plačo
8.
tirare a cera il pavimento povoščiti pod
tirare a lucido pološčiti
tirare al peggio pren. obrniti, sprevračati (besede)
tirare scemo qcn. pog. koga zmesti
9. vreči, metati, zalučati:
tirare un sasso vreči kamen
tirare baci pošiljati poljubčke
tirare bestemmie, moccoli pren. jezno preklinjati, robantiti, bentiti
tirare calci, pugni brcati, tolči (s pestmi)
tirare i dadi kockati (se)
tirare una fregatura vulg. prevarati, zafrkniti, zajebati
10. ustreliti, streljati:
tirare una cannonata, una fucilata ustreliti s topom, s puško
tirare in porta ekst. šport streljati na gol
11. potegniti, vleči, risati:
tirare una linea potegniti črto
tirare un piano pren. zarisati, izdelati načrt
12. tisk natisniti, tiskati
B) v. intr.
1. iti naprej:
tirare avanti iti naprej (tudi pren.);
Come va? - Si tira avanti. Kako ste kaj? - Gre
tirare diritto, innanzi iti naravnost; pren. iti odločno k cilju
2. pren. težiti k, imeti nagnjenje do:
tirare a imbrogliare rad prevarati
tirare a campare ne se pretegniti pri delu, prizadevanjih
tirare a indovinare pog. ugibati
3. vleči (barva); biti podoben:
tirare da qcn. biti podoben komu
un grigio che tira all'azzurro siva barva, ki vleče na modro
4. kazati na; vleči:
tira a piovere kaže na dež
lo sterzo tira a destra volan vleče v desno
5. pihati:
con l'aria, col vento che tira pog. danes, dandanes, v teh časih
6. vleči (motor):
la macchina in salita non tira più avto ne potegne več v klanec
7. ekst. vulg. dvigniti se, stati (moški ud)
8. pren. uspevati, biti uspešen, biti v polnem razmahu:
il turismo è il settore che più tira najuspešnejša panoga je turizem
9. obl. biti tesen:
sei più grasso e i pantaloni tirano zredil si se, pa so ti hlače pretesne
10. pren. varčevati:
tirare sul prezzo barantati
tirare sulle spese skopariti
11. ustreliti, streljati:
tirare col fucile streljati s puško
tirare alla selvaggina streljati na divjad
tirare di boxe, di scherma šport boksati, sabljati se
C) ➞ tirarsi v. rifl. (pres. mi tiro)
tirarsi indietro umakniti, umikati se; pren. odstopiti (od namere)
tirarsi in là, da parte umakniti se, stopiti vstran
tirarsi su vstati, pren. pobrati se - ulteriormente avv.
1. dalje, še naprej
2. v nadaljevanju - arrivare v. intr. (pres. arrivo)
1. priti, dospeti:
arrivare alla laurea priti do diplome
arrivare sopra, addosso pren. priti nenadoma
arrivare al fine doseči cilj
non arrivare a dire, a proferire una parola ne priti do besede
a che punto è arrivato col suo lavoro? kako daleč ste z delom?
arrivare correndo priteči
arrivare tardi, in ritardo zamuditi, zakasniti
arrivare di buon'ora priti zgodaj
2. doseči (kaj):
arrivare a un certo prezzo doseči ceno; pren. razumeti:
Non ci arrivi? Eppure è molto semplice Ne razumeš? Pa vendar je zelo preprosto
3. priti (do), segati (do), dočakati:
le vette dei monti pare arrivino fino al cielo zdi se, kot bi vrhovi gora segali do neba
questa pelliccia arriverà a un milione e mezzo di lire to krzno bo stalo kak milijon pa pol lir
è arrivato felicemente a ottant'anni srečno je dočakal osemdeset let
se continua così arriveremo a odiarci če bo šlo tako naprej, se bomo še zasovražili
4. uveljaviti se, uspeti:
tu desideri solo arrivare tebi je samo do uspeha
PREGOVORI: chi tardi arriva male alloggia preg. kdor dolgo spi, obira kosti; kdor zadnji pride, zadnji melje - belare
A) v. intr. (pres. bēlo)
1. beketati, blejati, meketati
2. pren. cmeriti se, vekati:
il bambino non smette di belare otrok se kar naprej cmeri; brbljati
B) v. tr. pren. jokavo, osladno, prisiljeno deklamirati - bódi (-íte) inter.; konj.
1. knjiž. (naj bo) e sia
2. (beži, daj) su, suvvia:
bodi no pameten su, non fare lo stupido
3. knjiž. (naj bo, čeprav) per quanto, benché:
naprej moramo, pa bodi še tako nevarno dobbiamo andare avanti, per quanto possa essere pericoloso - bòlj adv.
1. (stopnjuje nekatere pridevnike in prislove) più:
bolj zelen, oddaljen, razvit più verde, più lontano, più sviluppato
bolj naprej, zadaj più avanti, più dietro
bolj natanko più attentamente
2. (izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja) più, di più:
eden je bolj molčal kakor drug uno taceva più dell'altro
bolj in bolj mu je všeč gli piace sempre più
3. (izraža sorazmernost dejanja) più:
bolj psa dražiš, huje laja più stuzzichi il cane e più abbaierà
4. (primerja istovrstne stavčne člene med seboj) più:
pijanci so se bolj drli kot peli gli ubriachi più che cantare urlavano
5. (omejuje pomen pridevnika ali prislova) piuttosto:
denarja je bolj malo di soldi ce n'è piuttosto pochi
6.
bolj napolniti rinzeppare
bolj odebeliti ringrossare
bolj stisniti ricomprimere
bolj ukriviti ricurvare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tem bolj tanto più
še bolj ancora (di) più
čim bolj ... tem bolj quanto più... tanto più
bolj kot kdajkoli quanto mai - braccio m (m pl. -ci, f pl. -cia)
1. roka, laket:
sollevare il braccio dvigniti roko
trasportare a braccia prenesti na rokah, z rokami
avere le braccia rotte per la fatica pren. biti na smrt utrujen od napora
allargare le braccia pren. razširiti roke, dvigniti roke (v znak nemoči)
alzare le braccia pren. dvigniti roke, predati se
portare qcs. sotto braccio kaj nositi pod pazduho
incrociare le braccia pren. stavkati
buttare, gettare le braccia al collo objeti, vreči se komu okrog vratu
mettersi nelle braccia di qcn. popolnoma se prepustiti komu
essere nelle braccia di Morfeo pren. spati
sentirsi cascare le braccia pren. obupati
ricevere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami, prisrčno sprejeti
2. pren. roka, moč, vpliv:
il braccio della legge roka zakona
braccio secolare posvetna oblast
avere le braccia lunghe imeti dolgo roko
avere le braccia legate imeti zvezane roke
tagliare le braccia a qcn. koga onemogočiti, komu preprečiti delovanje
essere il braccio destro, il braccio forte di qcn. biti komu desna roka
dare un dito, prendere un braccio ponuditi prst, zgrabiti roko
3. (pl. -cia) delovna sila, delavci:
l'agricoltura manca di braccia v poljedelstvu primanjkuje delavcev
avere buone braccia biti pridnih rok, dober delavec
avere sulle braccia qcn. imeti koga na skrbi
4.
braccio di ferro pren. preizkus moči:
continua il braccio di ferro tra governo e opposizione vlada in opozicija še naprej preizkušata svoje moči
5. (pl. -ci) ročica, mehanična roka, vzvod:
il braccio della bilancia vzvod tehtnice
braccio a pinza manipulator
6. (pl. -ci) krilo (poslopja):
i bracci del carcere krila zapora
7. (pl. -ci)
braccio di fiume rečni rokav
braccio di mare morska ožina
braccio di terra zemeljska ožina
8. (pl. -ci) fiz. ročica
9. (pl. -cia) vatel - búkve (-kev) f pl. star. libro; volume; registro:
debele bukve librone
rel. mašne bukve messale
sanjske bukve libro dei sogni
krstne bukve registro delle nascite
gruntne bukve catasto, libro fondiario
etn. šembiljske bukve libro di profezie popolari
jur. gorske bukve urbario (per vigneti)
pren. govoriti kakor bi iz bukev bral parlare come un libro stampato
kar naprej biti v bukvah stare sempre chino sui libri
pren. koga vpisati v zlate bukve iscrivere qcn. nel libro d'oro - čepéti (-ím) imperf. ➞ občepeti
1. stare accovacciato, accoccolato
2. starsene immobile, curvo
3. trovarsi; starsene
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. čepeti in čakati starsene con le mani in mano
kar naprej čepeti pri knjigah stare sempre curvo sui libri
pren. že dolgo čepeti pri čem non combinare niente, non finire un lavoro
pren. čepeti doma non muoversi di casa
pren. čepeti na zapečku chiocciare - datare
A) v. tr. (pres. dato)
1. datirati, navesti datum:
datare una lettera datirati pismo
2. datirati, postaviti v časovni okvir:
non è possibile datare con esattezza l'avvenimento dogodka ni mogoče natančno datirati
B) v. intr. veljati, biti v veljavi; biti iz(pred), izvirati:
la disposizione data dal mese scorso odredba je v veljavi od prejšnjega meseca
l'iscrizione data dal tredicesimo secolo napis je iz trinajstega stoletja
a datare da oggi od danes naprej - discorrere* v. intr. (pres. discorro)
1. govoriti:
discorrere di politica govoriti o politiki
discorrere del più e del meno kramljati o tem in onem
e via discorrendo in tako naprej
non se ne discorre! o tem je odveč govoriti
se ne fa un gran discorrere o tem se veliko govori
2. nareč. ljubimkati - durare
A) v. intr. (pres. duro)
1. trajati; vzdržati; obdržati se:
stoffa che dura trpežno blago
2. vleči, zavleči se:
la faccenda dura da un'eternità zadeva se vleče že celo večnost
durare da Natale a S. Stefano biti kratke sape
3. trdovratno vztrajati:
durare nello scherzo še naprej se šaliti
B) v. tr.
1. knjižno potrpeti, prenašati:
durare fatica mučiti se
durare fatica a guadagnarsi il pane z muko si služiti kruh
durare fatica a credere težko verjeti
2.
durarla vzdržati:
non la durerà a lungo ne bo dolgo zdržal
PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. vsake zabave je enkrat konec
chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja - entrare
A) v. intr. (pres. entro)
1. vstopiti, vstopati:
entrate! entrate! naprej!
entrare per la finestra pren. uspeti na nepošten način ali nezasluženo
entrare in scena nastopiti (na odru); pren. nastopiti, stopiti v akcijo:
poi entrarono in scena i grossi calibri potem so stopili v akcijo težki kalibri
entrare sotto le coperte zlesti pod odejo, iti spat
2. pren. vtikati se:
smetti di entrare nelle cose che non ti riguardano nehaj se že vtikati v stvari, ki se te ne tičejo
3. iti, stati; vriniti se:
il chiodo non entra nel muro žebelj ne gre v zid
il due nell'otto entra quattro volte dva v osem gre štirikrat
entrarci, non entrarci imeti, ne imeti, pri tem nič opraviti
è un discorso che non c'entra niente kar praviš, nima s tem nič opraviti
c'entra come i cavoli a merenda pren. to se poda kakor kravi sedlo
un dubbio entrò nel mio animo dvom se mi je vrinil v dušo
4. stopiti, iti v:
entrare in magistratura iti v sodstvo
entrare nell'esercito stopiti v vojaško službo, izbrati vojaško kariero
entrare in convento, in religione pomenišiti se
5. pren. začeti:
entrare in guerra con, contro qcn. začeti vojno s kom
entrare in argomento iti k stvari
entrare in ballo, in gioco vmešati se
entrare in contatto con qcn. stopiti v zvezo z nekom
entrare a dire, a parlare spregovoriti
mi entrò la paura zbal sem se
entrare in agonia stopiti v agonijo
entrare nei dieci anni d'età stopiti v deseto leto
entrare in bestia pobesneti
entrare in carica prevzeti funkcijo, službo
entrare in vigore stopiti v veljavo
entrare in possesso di qcs. kaj dobiti v last
B) m začetek (časovnega obdobja):
sull'entrare della primavera na začetku pomladi - favorire v. tr. (pres. favorisco)
1. podpirati, biti naklonjen:
favorire le arti e le scienze podpirati umetnost in znanost
2. pospeševati, vzpodbujati:
favorire l'industria pospeševati industrijo
3. izvoliti:
vuole favorire smem ponuditi?
favorisca! naprej!, izvolite!
favorisca alla cassa prosim, stopite k blagajni - gláva (-e) f
1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
glava mu je omahnila la testa gli crollò
z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
klobuk sneti z glave togliersi il cappello
udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
glava iz mavca testa di gesso
glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
umivati si glavo lavarsi la testa
skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
glavo pokonci su, coraggio
pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
odmajati z glavo scrollare il capo
pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
bati se za svojo glavo temere per la propria vita
staviti glavo scommetterci la testa
pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
kaj plačati z glavo pagare con la vita
za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita
2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
izbiti si iz glave togliersi dalla testa
pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
ne iti v glavo non andare in testa
stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
delati po svoji glavi fare di testa propria
posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
delati z glavo lavorare di testa
pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà
3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
učena glava studioso, erudito
visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
kronana glava testa coronata
4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
glava gibanja il cervello del movimento
glava družine capofamiglia
5. (glavi podoben del česa):
glava kolone testa della colonna
glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
voj. glava rakete ogiva del missile
6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
glava časopisa testata di un giornale
glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera
7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
brisalna glava testina di cancellazione
čitalna glava testina di lettura
pisalna glava testina di registrazione
8. (v pisalnem stroju)
pisalna glava testina di stampa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
imeti prazno glavo non sapere niente
imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
nositi glavo pokonci andare a testa alta
odnesti celo glavo salvare la pelle
posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
znati iz glave sapere a memoria
zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
(ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
izpuhteti iz glave passare di mente
priti ob glavo morire ammazzato
stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
alp. glava cepina testa della piccozza
anat. mišična glava parte superiore del muscolo
elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
etn. lovec na glave cacciatore di teste
film. filmska glava titoli di testa
glava sekire testa della scure
strojn. glava stružnice testa portamandrini
strojn. frezalna glava testa universale
strojn. vrtalna glava portapunta
strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
glava kovice testa del rivetto
žel. tirnična glava il fungo della rotaia
PREGOVORI:
zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
več glav več ve quattro occhi vedono meglio
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe - glodáti (-ám) imperf. ➞ oglodati
1. rodere, rosicchiare; ekst. erodere:
glodati kost rodere l'osso
voda gloda breg l'acqua erode la riva
2. pren. (povzročati neugoden telesen, duševen občutek) rodere; divorare; attossicare:
glodala jo je skrivna bolezen era rosa da un morbo latente
gloda ga zavist krivde è roso dal rimorso
3. pren. (slabo govoriti o kom) sparlare, malignare:
zlobni jeziki kar naprej glodajo le malelingue non la smettono di sparlare - hvála (-e)
A) f lode, elogio, plauso:
zaslužiti hvalo meritare lodi
hvalo peti tessere lodi
hvale vreden lodevole
hvale željan desideroso, avido di lode
2. ringraziamento; pren.
kar naprej peti hvalo komu non far che levare uno al cielo
pren. biti koga sama hvala essere presuntuoso, darsi arie
PREGOVORI:
lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda
B) hvála inter. grazie:
hvala lepa! tante grazie!
iskrena, najlepša, prisrčna hvala! grazie di tutto cuore!
tisočkrat hvala! mille grazie!
hvala enako! grazie altrettanto!
hvala za gostoljubje, za vse grazie dell'ospitalità, grazie di tutto
hvala Bogu grazie a Dio, al cielo
še hvala ne reči (andarsene) senza nemmeno dir grazie
iron. hvala za tako pomoč bell'aiuto (il tuo, il vostro)