viviparo
A) m
1. zool. vivipar; viviparna, živorodna žival
2. bot. viviparna rastlina
B) agg. zool., bot. viviparen
Zadetki iskanja
- zoōlico agg. (m pl. -ci) ki ga vleče žival; z živalskim pogonom
- zoomōrfo agg. biol. zoomorfen, ki predstavlja žival
- anfibio
A) agg. (m pl. -bi)
1. dvoživen:
animale anfibio dvoživna žival, dvoživka
veicolo anfibio amfibijsko vozilo, amfibija
2. pren. dvoličen:
un individuo anfibio dvoličen človek
B) m
1. zool. dvoživka, amfibija
2. aero, tehn. amfibija - darílen (-lna -o) adj. di donazione; dono:
darilna listina atto di donazione
darilni paket pacco dono
darilna (daritvena)
žival vittima sacrificale - darítven (-a -o) adj. sacrificale; di donazione:
daritveni obred sacrificio
daritvena žival vittima sacrificale
daritvena pogodba contratto di donazione
pren. daritveno jagnje capro espiatorio - finire
A) v. tr. (pres. finisco)
1. končati, dokončati, nehati:
finire una costruzione dokončati gradnjo
finire i giorni, la vita umreti
finire gli anni dopolniti leta, starost
finire la ferma odslužiti vojaški rok
2. dodelati:
finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami
3. porabiti:
abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
finire un fiasco izprazniti steklenico
finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje
4. pokončati, ubiti:
finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila
5. poravnati:
finire una lite poravnati spor
6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga
7. nehati, prenehati (s, z):
finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!
B) v. intr.
1. končati se:
presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
finire bene, male končati se dobro, slabo
finire in tragedia končati se tragično
finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom
2. postati:
finire ricco, povero obogateti, obubožati
finire impiegato postati uradnik
3. pren. priti, meriti:
non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi
4. ( per, con + infinitiv)
finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
come è andata a finire? kako se je končalo?
5. umreti:
finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti
C) m (samo sing.) konec:
il finire del giorno konec dneva
sul finire proti koncu
al finire na koncu - gózden (-dna -o) adj. di, nel bosco; dei boschi; silvicolo, silvestre, forestale; boschivo, boschereccio; knjiž. silvano:
gozdne površine superfici boschive
gozdni sadeži frutti di bosco, boscherecci
gozdni škodljivci parassiti delle piante forestali
gozdna rastlina, žival pianta silvicola, animale silvicolo
gozdna vegetacija vegetazione boschiva
gozdni čuvaj, delavec guardaboschi, boscaiolo
gozdno gospodarstvo economia forestale
gozdno podjetje azienda forestale
gozdna meja limite della foresta
gozdna drevesnica vivaio (di piante forestali)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mitol. gozdna nimfa ninfa dei boschi, driade
bot. divji gozdni koren angelica (Angelica silvestris)
bot. gozdna kresnica spirea (Spirea)
čeb. gozdni med miele di bosco
etn. gozdni mož orco
zool. gozdna miš topo selvatico (Apodemus silvaticus)
zool. gozdni jereb francolino di monte, roncaso (Tetrastes bonasia)
zool. gozdni lazar arionide, lumacone (Arionida)
zool. gozdni pes speoto (Speothos venaticus) - immondo agg.
1. umazan
2. relig. nečist:
animale immondo nečista žival
spirito immondo zli duh
3. pren. nečist; zavržen, izprijen, pokvarjen - izmenjáti (-ám) | izmenjávati (-am)
A) perf., imperf.
1. knjiž. (menjati, zamenjati) cambiare:
izmenjati kolo pri avtomobilu cambiare la ruota dell'auto
žival izmenja dlako l'animale cambia il pelo
2. (dati, poslati drug drugemu) scambiare:
izmenjati stališča scambiare i punti di vista
B) izménjati si (-am si) perf. refl. scambiarsi:
izmenjala sta si precej pisem si sono scambiati numerose lettere
C) izménjati se (-am se) | izmenjávati se (-am se) perf., imperf. refl. darsi il cambio, avvicendarsi:
šport. izmenjavati se v vodstvu avvicendarsi in testa alla classifica - izpíti (-píjem) perf. ➞ piti
1. bere:
izpiti na zdravje bere alla salute
izpiti kozarec na dušek, v dušku vuotare il bicchiere d'un fiato
2. bere, succhiare:
ta žival žrtvi pregrizne vrat in ji izpije kri la bestia morde il collo della preda e le succhia tutto il sangue
3. knjiž. pren. (posušiti, izčrpati) asciugare; estenuare, spossare, esaurire:
suša je izpila studenec la siccità aveva asciugato la fonte
bolezen ga je izpila è spossato dalla malattia - jézden (-dna -o) adj. da sella, ippico:
jezdna žival animale da sella, cavalcatura
jezdni konj cavallo da sella
jezdni bič frustino, scudiscio - krásti (krádem)
A) imperf. ➞ ukrasti
1. rubare, rubacchiare:
krasti kot sraka rubare a man salva
pren. krasti spanec rubare il sonno
krasti po trgovinah taccheggiare
2. pren.
krasti komu čast, dobro ime diffamare, denigrare, screditare qcn.
pren. bogu čas krasti rubare il pane
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade la bugia è madre dell'inganno
B) krásti se (krádem se) imperf. refl. ➞ prikrasti se
1. venire di soppiatto, avanzare furtivo, strisciare; guardare di sottecchi; filtrare:
med travo se je kradla žival nell'erba strisciava una bestia
pogledi so se mu kradli k njej la guardava di sottecchi
skozi okno se je pričela krasti svetloba la luce filtrava dalla finestra - laboratórijski (-a -o) adj. di, da laboratorio:
laboratorijska žival animale da laboratorio, cavia
laboratorijsko steklo vetro da laboratorio - míliti1 (-im)
A) imperf.
1. addolcire, attenuare
2. star. (ljubkovati) accarezzare, coccolare
B) míliti se (-im se) imperf. refl. star.
1.
militi se komu lusingare, adulare qcn.
2. aver pietà di; far compassione a:
še žival se mu ne mili non ha pietà nemmeno per gli animali - nečíst (-a -o) adj.
1. sporco; inquinato (aria); bastardo (razza); impuro
2. disonesto, cattivo
3. rel. impuro; immondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti nečiste račune avere ancora conti da regolare
šport. nečisti boks boxe fallosa
nečista (bruto)
teža peso lordo
kem. kemično nečista snov materia chimicamente non pura
lit. nečista rima rima impura
rel. nečista žival animale impuro - neúmen (-mna -o) adj.
1. stupido, sciocco, stolto; balordo, scimunito; gonzo, fesso, grullo; vulg. coglione:
neumen obraz faccia balorda, sciocca
neumen kot noč, kot tele sciocco come una rapa
ni tako neumen, kot se dela non è così sciocco come vuol far credere
neumen si, če ne izkoristiš priložnosti sei stupido a non approfittare dell'occasione
2. pren. matto, pazzo, ossesso; cretino:
kaj si neumen, da tako kričiš ma che sei matto a gridare così?!
učiti se kot neumen studiare come un ossesso
3. pren. (zelo razburjen) pazzo, impazzito:
neumen od veselja pazzo di gioia
4. pren. (neprimeren, neustrezen) stupido, sciocco:
neumna navada sciocca abitudine
spravi te neumne karte e metti via queste stupide carte
5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) matto:
imeti neumno srečo avere una fortuna matta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naredil se je neumnega in ga ni pozdravil fece finta di non vederlo per non salutarlo
pog. naredi se neumnega in vprašaj fa' finta di niente e chiediglielo
je neumen na avtomobile va pazzo per le automobili
neumen je na ženske è un incorreggibile donnaiolo
pren. še neumna žival skrbi za svoje mladiče persino l'animale irragionevole ha cura dei propri piccoli
pren. neumno vreme tempo instabile
PREGOVORI:
najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir fortuna fovet fatuis; la fortuna favorisce gli imbecilli - nēutro
A) agg.
1. nevtralen, nepristranski, neopredeljen:
partita in campo neutro šport tekma na nevtralnem terenu
essere neutro biti nepristranski, neopredeljen
2. srednji, nedoločen, neizrazit, medel:
animale neutro zool. neplodna žival
colore neutro medla, neizrazita barva
genere neutro jezik srednji spol
3. kem., fiz. nevtralen
4. fiz. nenabit
5. biol. nespolen
B) m
1. elektr. nevtralni vod
2. jezik srednji spol, nevtrum - nōbile
A) agg.
1. plemenit:
di sangue nobile plemenitega rodu
2. plemiški
3. ekst. žlahten, vzvišen, izbran, odličen, eleganten
4.
piano nobile prvo nadstropje
5. ekst. rasen, plemenski:
animale nobile plemenska žival
pietra nobile plemeniti kamen
6. kem. žlahten:
metallo nobile žlahtna kovina
B) m, f plemič, plemkinja - pólno adv.
1. pienamente, integralmente; in pieno
2. (veliko, mnogo; s pridevniško funkcijo v italijanščini) molto, tanto;
na cestah je polno ljudi per le strade c'è molta gente
pren. povsod ga je polno lo puoi trovare dappertutto, è come il prezzemolo
pog. ima jih polno za ušesi è un furbo di tre cotte
lov. zadeti žival v polno colpire l'animale in pieno