Franja

Zadetki iskanja

  • kléj (-a) m colla; collante:
    premazati s klejem spalmare con la colla
    zlepiti s klejem incollare
    čevljarski, mizarski klej colla da calzolaio, da falegname
    kostni, kožni klej colla di ossa, di pelle
    rastlinski, živalski klej colla vegetale, animale
    hladni klej colla fredda
    kazeinski klej colla alla caseina
  • králj (-a) m

    1. re; regnante, sovrano:
    angleški, švedski kralj re d'Inghilterra, di Svezia
    živeti kot kralj stare, vivere da re
    sončni kralj il Re Sole
    kralj Matjaž re Matteo (Matteo Corvino nella mitologia popolare slovena)
    rel. (sveti) trije kralji i Re Magi

    2. pren. ekst. re:
    kralj vseh lažnivcev il re di tutti i bugiardi
    petrolejski kralj il re del petrolio
    živalski kralj il re degli animali, il leone

    3. igre, šah. re
    PREGOVORI:
    med slepimi je enooki kralj in terra di ciechi chi ha un occhio è re
  • króg (-a)

    A) m

    1. mat. circolo, cerchio:
    opisati krog descrivere un cerchio
    obseg, ploščina kroga circonferenza, superficie del cerchio
    polmer, premer središče kroga raggio, diametro, centro del cerchio
    pren. kvadratura kroga la quadratura del cerchio

    2. (kar je tej krivulji podobno) cerchio; evoluzione; giro; lit. girone:
    v krogu hoditi, bloditi girare in cerchio
    postaviti se v krog mettersi, disporsi in cerchio
    letalo je zarisalo širok krog l'aereo descrisse un'ampia evoluzione
    krog obzidja il cerchio delle mura

    3. cerchia; circolo; entourage:
    krog strokovnjakov cerchia di esperti, di addetti ai lavori
    knjiga namenjena širokemu krogu bralcev un libro destinato a un'ampia cerchia di lettori
    praznovati božič v krogu družine fare Natale nella cerchia dei familiari
    finančni, gospodarski krogi circoli finanziari, economici
    kaj zvedeti iz dobro obveščenih krogov sapere qcs. da ambienti, da circoli ben informati

    4. (področje, sfera) sfera, campo, ambito;
    krog raziskovanja sfera, campo di ricerca

    5. šport. krogi anelli

    6. šport. giro; pedana (circolare) di lancio;
    prehiteti koga za en krog doppiare uno

    7. pren.
    začarani krog circolo vizioso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti kroge pod očmi avere le occhiaie
    ogniti se koga v velikem krogu fare un ampio cerchio attorno a
    posesti v krogu sedere in cerchio
    pred očmi se mu delajo krogi vede le stelle
    tisk. barvni krog disco dei colori
    elektr. električni, magnetni, nihajni krog circuito elettrico, magnetico, oscillatorio
    šport. olimpijski krogi cerchi olimpici
    astr. živalski krog zodiaco
    geogr. polarna kroga i circoli polari
    krog kandidatov la rosa dei condidati
    šport. izločilni krog turno eliminatorio

    B) króg adv. star. attorno:
    voj. (na) levo krog! front'a sinist!

    C) prep. star. (okrog, okoli) attorno; circa:
    smehljaj mu igra krog ust un sorriso si disegna attorno alle labbra, le labbra si atteggiano a sorriso
  • mikroorganízem (-zma) m biol. microorganismo, microbo, batterio:
    gojiti, uničevati mikroorganizme coltivare, distruggere i microorganismi
    bolezenski mikoorganizmi batteri patogeni
    živalski mikroorganizmi batteri animali
  • mondo2 m

    1. svet, vesolje:
    non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
    da che mondo è mondo od zmeraj

    2. zemlja, svet:
    fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
    com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
    in capo al mondo pren. na koncu sveta
    conoscere mezzo mondo veliko potovati
    per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
    il nuovo mondo novi svet, Amerika
    il mondo antico stari svet
    il terzo mondo polit. tretji svet

    3.
    il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
    cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

    4. svet (vrste):
    il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

    5. svet, ljudje, človeštvo:
    non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
    gabbare il mondo prevarati vse
    il mondo presente človeštvo danes
    il mondo civile civilna družba
    il gran mondo, il bel mondo visoka družba

    6. (človeško) življenje:
    dare, mettere al mondo roditi
    lasciare il mondo umreti
    venire al mondo roditi se
    uomo di mondo izkušen mož
    prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

    7. svet, civilizacija:
    il mondo classico klasični svet

    8. svet, srenja, sloj, razred:
    il mondo letterario literati
    il mondo operaio delavci, proletariat

    9. pren. množica, kup:
    avere un mondo di guai imeti kup skrbi

    10.
    mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
    PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
    il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
    tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
  • organízem (-zma) m

    1. organismo:
    človeški, rastlinski, živalski organizem l'organismo umano, vegetale, animale
    živi organizmi organismi viventi
    biol. enocelični, mnogocelični organizmi organismi unicellulari, pluricellulari

    2. ekst. organismo; organo:
    državni organizem l'organo statale
    mednarodni organizmi organismi internazionali
  • risērva f

    1. zaloga; rezerva (tudi pren.): avto rezervno gorivo:
    viaggiare in riserva voziti z rezervnim gorivom
    riserve di medicinali, di munizioni, di viveri zaloge zdravil, streliva, živeža
    di riserva rezerven, nadomesten
    materiali di riserva nadomestni material
    quota di riserva, riserva pravo nujni delež

    2. rezervat; rezervirano področje:
    riserva di caccia, di pesca lovstvo, rib. rezervirano lovišče, ribolovno področje
    riserva faunistica, naturale živalski, naravni rezervat
    riserve indiane indijanski rezervati

    3. rezerva (izraz za najboljša vina, starana dlje kot običajno):
    riserva Barolo 1964 rezerva Barolo 1964

    4. agr. (matricina) drevo za prirast

    5. ekon. rezerva:
    riserva legale obvezna rezerva
    riserva occulta skrita rezerva, črni fond
    riserva valutaria valutna rezerva

    6. miner. rezerva

    7. voj. rezerva, rezervna sestava:
    ufficiale, sottufficiale di riserva rezervni oficir, podoficir

    8. šport rezerva, rezervni igralec

    9. pomislek, pridržek; rezerva:
    riserva mentale miselni pridržek
    accettare con riserva sprejeti, pristati na kaj s pridržkom

    10. pravo
    riserva di legge omejevalna klavzula
  • svét (-á) m

    1. mondo, universo; terra:
    star kot svet vecchio come Matusalemme
    stvarjenje sveta la creazione del mondo
    spoznavati svet conoscere il mondo
    lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

    2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
    duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
    naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

    3. (del zemeljske površine) area, zona:
    gorat, hribovit svet zona montuosa
    raven svet zona pianeggiante

    4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
    organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
    rastlinski svet le piante, la flora
    ribji svet i pesci
    živalski svet gli animali, la fauna

    5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
    čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
    podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

    6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
    antični svet il mondo antico
    moderni, sodobni svet il mondo moderno

    7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
    svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
    svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

    8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
    moški, ženski svet gli uomini, le donne
    mladi svet i giovani
    strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
    slovanski svet gli slavi

    9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
    odpovedati se svetu rinunciare al mondo

    10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
    svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
    star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
    pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
    pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
    pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
    pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
    pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
    pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
    spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
    pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
    živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
    ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
    spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
    rel. oni svet l'aldilà
    politika mu je tuj svet di politica non s'intende
    raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
    pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
    filoz. čutni svet il mondo sensibile
    PREGOVORI:
    denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo
  • trúp (-a) m

    1. anat. tronco:
    človeški, živalski trup tronco umano, animale

    2. ekst. corpo:
    trup glasbila corpo, cassa armonica
    trup ladje scafo, corpo della nave
    trup letala fusoliera
    trup vaze corpo di un vaso
    trup zrakoplova carena
  • ujéti (ujámem)

    A) perf.

    1. prendere, catturare, acchiappare:
    ujeti bežečega catturare il fuggitivo
    ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
    mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo

    2. afferrare; trattenere:
    megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici

    3. cogliere, sorprendere:
    ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante

    4. accalappiare, abbindolare, incantare:
    ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina

    5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
    šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
    ujeti zamujeno ricuperare il ritardo

    6. riuscire a prendere:
    če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera

    7. trovare:
    ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono

    8. pren. afferrare; capire:
    ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
    pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.

    9. captare, ricevere:
    ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera

    10. trovare, cogliere:
    ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio

    11. pren. cogliere; rubare:
    ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
    ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno

    12. sorprendere:
    glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
    ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
    ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
    ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
    ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
    ujeti prizor na platno disegnare una scena
    ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
    ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
    ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
    ujeti koga v past ingannare qcn.
    ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
    igre ujeti pagata catturare il bagatto

    B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.

    1. afferrarsi; aggrapparsi:
    zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia

    2. essere trattenuto:
    žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami

    3. cadere in trappola; abboccare:
    ujeti se na trnek abboccare all'amo

    4. lasciarsi cogliere, prendere:
    goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere

    5. ingranare, combaciare:
    zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra

    6. accordarsi:
    nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente

    7. adattarsi, adeguarsi:
    ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni

    8. riprendersi:
    po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi

    9. combaciare:
    konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njune oči so se ujele si guardarono
    ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
    ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
    veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde
  • vŕt (-a) m

    1. orto; giardino; knjiž. verziere; arheol. viridario:
    cvetlični, okrasni, zelenjavni vrt giardino (di fiori), giardino ornamentale, orto
    angleški vrt giardino all'inglese
    botanični, živalski vrt orto botanico, zoo
    sadni vrt frutteto

    2. giardino:
    grajski, samostanski vrt il giardino del castello, del convento
    vatikanski vrtovi i giardini vaticani
    božji vrt, vrt miru camposanto, cimitero

    3. gost. giardino:
    restavracija z vrtom locale (pubblico) con giardino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obdelovati svoj vrt coltivare il proprio orto
    zimski vrt giardino d'inverno
    hist. viseči vrtovi giardini pensili
  • zajedávec (-vca) | -vka (-e) m, f parassita (tudi pren.):
    črevesni, kožni zajedavci parassiti intestinali, cutanei
    rastlinski, živalski zajedavci piante parassite, animali parassiti
    notranji, zunanji zajedavci endoparassiti, ectoparassiti