Franja

Zadetki iskanja

  • tirato agg.

    1. napet (tudi ekst.):
    espressione tirata utrujen videz, napet izraz

    2. pren. prisiljen:
    vita tirata bedno življenje
    essere tirati con qcs. imeti česa malo

    3. skop, stiskaški

    4. pren. živ; spodbujen:
    mercato tirato dalla domanda tržišče, ki ga oživlja povpraševanje
  • vispo agg. živ, živahen; čil
  • vivace agg.

    1. knjižno dolgoživ

    2. bot. trajen

    3. živ, živahen:
    bambino vivace živ otrok
    ingegno vivace živahen um

    4. pren. živahen, ognjevit:
    discussione vivace živahna razprava

    5. pren. živ, sijajen:
    colore vivace živa barva
  • vivēnte

    A) agg. živeč, živ:
    anima vivente živa duša
    essere vivente živo bitje:
    non incontrare, non vedere essere vivente ne srečati, ne videti žive duše, nikogar

    B) m živo bitje
  • vivido agg.

    1. živ; živahen:
    colori vividi žive barve
    illuminare qcs. di vivida luce pren. kaj osvetliti

    2. pren. prodoren, pronicljiv
  • vivo

    A) agg.

    1. živ:
    carne viva živo meso
    pianta viva zelena, cvetoča rastlina
    sepolto vivo pren. živ pokopan
    siepe viva živa meja
    a viva voce neposredno
    vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
    non c'era anima viva ni bilo žive duše
    essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
    farsi vivo javiti se; pokazati se

    2. ekst. živ (v rabi):
    lingua viva živi jezik
    uso vivo della lingua živa raba jezika

    3. živ, živahen:
    discussione viva živahna razprava
    ingegno vivo živahen um

    4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
    colore vivo živa barva
    viva compassione globoko sočutje
    vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
    ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
    cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju

    5. pren. živ:
    acqua viva tok
    argento vivo živo srebro
    aria viva svež zrak
    calce viva živo apno
    forza viva fiz. živa sila
    a viva forza s silo
    opera viva navt. ugreznjena ladja
    roccia viva živa skala
    spese vive živi stroški; tekoči stroški
    spigolo vivo živi rob

    B) m

    1.
    vivi pl. živi (ljudje)
    non essere più tra i vivi ne biti več med živimi

    2. živo; notranjost:
    nel vivo del cuore globoko v srcu
    entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
    pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo

    3. gradb. živi rob

    4.
    al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
    dal vivo rtv v živo (oddaja)
  • illeso agg. (incolume, indenne) nepoškodovan; živ in zdrav:
    uscire illeso da un incidente odnesti celo kožo iz (prometne) nesreče
  • maschiaccio m (pl. -ci)

    1. slabš. od ➞ maschio surovež

    2. živ deček; možača
  • tizzo m goreče poleno, živ ogorek
  • tizzone m goreče poleno, živ ogorek:
    nero più che un tizzone črn kot oglje
    tizzone d'inferno pren. hudobnež, malopridnež, seme peklensko
  • trottolino m (f -na)

    1. pomanjš. od ➞ trottola majhna vrtavka

    2. pren. pog. vrtavka, živ otrok
  • asino

    A) m

    1. zool. osel (Equus asinus)

    2. osel; nevednež, neotesanec, bedak, kmetavzar:
    fare l'asino obnašati se kot osel (neumno in smešno); dobrikati se zaljubljeno
    legare l'asino dove vuole il padrone poslušno ubogati
    lavare la testa all'asino storiti kaj nekoristnega
    calcio dell'asino zaničevanje ali nehvaležnost do nekoga, ki je izgubil svoj visoki položaj in moč
    a schiena d'asino pren. izbočen, konveksen
    bellezza dell'asino pren. pog. mladostna telesna lepota
    fare, essere come l'asino di Buridano pren. obsedeti med dvema stoloma, ne vedeti, komu bi se pridružil
    è un asino calzato e vestito to ti je kronan osel
    asino risalito obogateli kmetavzar
    PREGOVORI: meglio un asino vivo che un dottore morto preg. bolje živ osel kakor mrtev učenjak

    B) agg. redko neveden, neotesan, bedast
  • carne f

    1. meso:
    avere molta, poca carne addosso biti debel, suh
    essere in carne, bene in carne biti lepo rejen
    siamo tutti di carne (ed ossa) pren. vsi smo ljudje
    in carne ed ossa pren. osebno, sam, pravcat; živ, iz mesa in krvi
    la propria carne rod; krvni sorodnik

    2. ekst. človek
    carne da cannone pren. topovska hrana
    trafficante di carne umana trgovec s sužnji

    3. meso (hrana):
    carne bovina govedina
    carne di maiale svinjina
    carne in scatola mesna konzerva
    carne affumicata prekajeno meso
    mettere troppa carne al fuoco pren. lotiti se preveč stvari hkrati
    non essere né carne né pesce pren. ne biti ne tič ne miš
  • člôvek (-éka) m pl. ljudje

    1. uomo:
    razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

    2. (oseba) uomo:
    človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
    (kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
    pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
    (oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
    evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
    gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
    delovni človek lavoratore

    3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
    kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

    4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
    hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
    človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    domač človek connazionale
    publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
    pren. to je naš človek è uno dei nostri
    bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
    človek starega kova uomo di vecchio stampo
    človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
    voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
    jur. pravice človeka diritti dell'uomo
    antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
    človeku podobne opice scimmie ominidi
    pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
    pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
    PREGOVORI:
    človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
    človek se uči na napakah sbagliando s'impara
    kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
    obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco
  • čúdo1 (-a, -esa) n

    1. (izreden dogodek, naključje) miracolo, prodigio; meraviglia:
    ni čudo, da ga nihče ne mara non meraviglia che nessuno gli voglia bene

    2. (kar zbuja občudovanje) meraviglia:
    sedem svetovnih čudes le sette meraviglie del mondo

    3. (izreden dosežek) prodigio:
    čudo sodobne tehnike un prodigio della tecnica moderna

    4. (nenavadno bitje ali stvar) essere fantastico, meraviglioso; cosa fantastica, meravigliosa

    5. knjiž. (začudenje, presenečenje) meraviglia, stupore:
    od čuda je izbuljil oči strabuzzò gli occhi dallo stupore

    6. (v medmetni rabi) miracolo; meraviglia:
    čudo božje, kaj si še živ? miracolo! sei ancora vivo?
    (v pravljicah) čudo prečudno meraviglia delle meraviglie
  • málokateri (-a -o) pron. poco:
    v malokateri knjigi je opis tako živ in pochi libri la descrizione è così vivace
    malokateri se ga spomni pochi si ricordano di lui
  • mrlìč (-íča) m

    1. morto, cadavere:
    dati, položiti mrliča na mrtvaški oder deporre il morto sul catafalco
    bedeti pri mrliču vegliare il morto
    kropiti mrliča benedire il morto
    zvoniti mrliču suonare a morto
    pokopati mrliča seppellire il morto
    bled kot mrlič pallido come un morto, un cadavere
    juha, ki bi jo mrlič posrebal un brodo che farebbe resuscitare un morto
    pren. živ mrlič cadavere ambulante, malato a morte

    2. pren. (nedružaben človek) pappa fredda, pappa molle
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • napól adv. (a) metà; mezzo; semi-:
    napol prazen semivuoto
    govoriti napol za šalo, napol zares parlare metà per scherzo, metà sul serio
    vrniti se napol živ ritornare semivivo, mezzo morto
    narediti kaj napol fare le cose a metà
    biti napol mrtev od strahu essere mezzo morto di paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    napol barbarski semibarbaro
    napol divji semiselvaggio
    napol gnil (sadež) mezzo
    napol nag seminudo
    napol oblečen semivestito
    napol plešast spellacchiato
    napol pokrit semicoperto
    napol resen semiserio
    napol suh seccaticcio
    napol svetel semilucido
    napol ugasel semispento
    napol zaprt semichiuso
    napol zrel semiacerbo
  • o1 cong.

    1. ali (ločilno):
    per amore o per forza zlepa ali zgrda; (za podkrepitev)
    vivo o morto živ ali mrtev
    o la va o la spacca kar bo, pa bo
    o la borsa o la vita! denar ali življenje!

    2. ali, oziroma (eksplikativno):
    la filosofia, o amore di sapienza filozofija ali ljubezen do modrosti