altamente avv.
1.  zelo:
 la sua amicizia mi onora altamente njegovo prijateljstvo mi je v veliko čast
 infischiarsene altamente lepo se požvižgati (na kaj), biti prav malo mar
2.  plemenito:
 sentire altamente gojiti plemenita čustva
3.  redko glasno
 Zadetki iskanja
-  andare*
 A) v. intr. (pres. vado, vō)
 1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
 andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
 andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
 andare a tutta birra pog. dirjati
 andare a passo lento iti počasi
 andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
 vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
 questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
 andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
 andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
 andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
 andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
 andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
 andare a fronte alta nositi glavo pokonci
 andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
 andare a buon fine končati se uspešno
 andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
 andare a male pokvariti se
 andare a gara tekmovati
 andare a fuoco vneti se, goreti
 andare alle calende greche vleči se v nedogled
 andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
 andare a rischio tvegati
 andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
 quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
 andare a finire končati se, zaključiti se:
 com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
 l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
 andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
 andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
 va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
 andare di trotto dirjati
 andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
 andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
 andare di mezzo biti prizadet, iti za:
 ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
 andare d'accordo strinjati se
 la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
 andare fino in fondo iti do konca
 andare in prescrizione pravo zastarati
 andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
 andare in onda biti predvajan (na RTV)
 andare per funghi iti nabirat gobe
 andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
 andare per qcn. iti po koga:
 va' per il medico pojdi po zdravnika
 andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
 andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
 va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
 andare sul sicuro ne tvegati
 la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
 andare scalzi hoditi bos
 andare addosso zadeti ob, povoziti
 andare dentro iti v zapor
 il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
 andare soldato iti k vojakom
 andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
 andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
 andare contro corrente pren. plavati proti toku
 andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
 andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
 come van su i prezzi! kako rastejo cene!
 domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
 quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
 andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
 dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
 è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
 questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
 ne va del mio onore za mojo čast gre
 andarsene oditi:
 se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
 vattene! izgini!
 vado e vengo takoj bom nazaj
 vada per questa volta tokrat naj bo
 lasciar andare iti molče prek česa
 lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
 lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
 lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
 va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
 andiamo, su! dajmo, no!
 2. biti:
 andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj
 3. postati, spremeniti se:
 andare a pezzi razbiti se
 andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
 andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
 andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti
 4. iti, napredovati:
 come va? kako je kaj?
 questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
 il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
 gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
 andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
 andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
 l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto
 5. izginiti, oditi, bežati:
 come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!
 6. ugajati, biti všeč:
 ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?
 7. ekon. veljati:
 queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več
 8. zgoditi se:
 come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?
 9. biti potreben:
 qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli
 10.
 queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo
 11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
 questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno
 12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
 il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
 PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
 dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
 tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
 chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
 paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
 chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride
 B) m hoja, stopinja:
 il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
 era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
 con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
 a tutt'andare na vso moč:
 spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
-  apél (-a) m
 1. (klic, javen poziv) appello, chiamata
 2. appello, invocazione, istanza:
 apel na čast appello all'onore
 3. voj. adunata; appello:
 zatrobiti apel suonare l'adunata
-  apporre* v. tr. (pres. appongo)
 1. pristaviti, dodati:
 apporre una nota dodati opombo
 apporre la firma podpisati
 2. pripisati, šteti:
 apporre qcs. a lode šteti v čast
 apporre una colpa obdolžiti
 3. redko ugovarjati, oporekati
-  ascrivere* v. tr. (pres. ascrivo)
 1. prišteti, prištevati; uvrstiti, uvrščati; vpisati; dodati:
 ascriversi fra i soci sostenitori vpisati se med podporne člane, postati podporni član
 2. pripisati, prisoditi, šteti:
 ascrivere qcs. a lode di qcn. šteti komu kaj v čast
-  attentare
 A) v. intr. (pres. attēnto)
 1. napraviti atentat:
 attentare alla vita di qcn. streči komu po življenju
 2. pren. napasti, ogrožati, skušati škodovati:
 attentare all'onore di qcn. napasti, ogrožati, spodkopavati čast nekoga
 B) ➞ attentarsi v. rifl. (pres. mi attēnto) drzniti si, upati si
-  bíti (sém) imperf.
 A) (v osebni rabi)
 1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
 so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
 bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli
 2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
 hiša je (stoji)
 sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
 za gozdom je (se razprostira)
 travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
 biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
 nesreča je bila (se je zgodila)
 včeraj l'incidente è avvenuto ieri
 3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
 prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
 pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
 biti naprodaj essere in vendita
 biti v sorodu essere imparentato
 ne biti po volji non piacere, non andare
 biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
 biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
 biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
 biti v dvomih dubitare
 biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
 (s kakovostnim rodilnikom):
 biti vesele narave essere di indole allegra
 biti srednje postave essere di statura media
 biti kmečkega rodu essere di origine contadina
 biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
 biti istih let avere la stessa età
 4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
 ena in ena je dve uno più uno fa due
 kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?
 B) (v brezosebni rabi)
 1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
 jutri ne bo šole domani non c'è lezione
 očeta še ni papà non c'è ancora
 2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
 žal mi je bilo mi è dispiaciuto
 zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
 mater je strah la madre ha paura
 vse je bilo sram tutti si vergognarono
 3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
 denarja je malo di soldi ce n'è pochi
 ali je kaj novega c'è niente di nuovo
 deset jih je bilo erano (in) dieci
 4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
 dolgčas je che noia!
 otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
 na morju je bilo lepo al mare è stato bello
 slabo ji je bilo si è sentita male
 škoda ga je peccato per lui
 5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
 žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
 tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile
 6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
 mraz je bilo faceva freddo
 zunaj je bila tema fuori era buio
 7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
 kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
 še en kozarček bova beviamo un altro goccio
 klop je iz kamna la panca è di pietra
 fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
 deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
 hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che
 C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
 je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
 je izdelan è fatto
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 kar je, je quel che è stato è stato
 dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
 obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
 ta je lepa! questa è bella!
 še tega je bilo treba ci voleva pure questo
 prav mu je gli sta bene
 bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
 o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
 biti na glasu essere noto, famoso
 ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
 na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
 otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
 po njem je è perduto, è morto
 ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
 biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
 ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
 pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
 biti bogat z nečim abbondare di qcs.
 bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
 pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
 biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
 koliko sem dolžan? cosa devo?
 biti donosen rendere
 biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
 napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
 biti kandidat candidarsi
 biti komu v čast fare onore a qcn.
 biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
 biti mlahav essere di lolla
 biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
 biti na dieti stare a dieta
 kakor je navada reči come si suol dire
 tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
 biti nujen urgere
 biti ob pamet ammattire
 pren. biti poskusni zajec fare da cavia
 potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
 ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
 stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
 biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
 biti v agoniji agonizzare
 biti v cvetju fiorire
 biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
 biti v modi usare
 zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
 biti v nevarnosti correre pericolo
 jur. biti v pristojnosti competere
 biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
 biti v veljavi essere in vigore, vigere
 biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
 pren. biti ves blažen andare in visibilio
 biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
 ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
 biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
 biti zastarel essere out
 biti žal dispiacere, rincrescere
 žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
-  braníti (-im)
 A) imperf.
 1. (odvračati napad) difendere:
 braniti z orožjem difendere con le armi
 braniti do zadnje kaplje krvi difendere all'ultimo sangue, a oltranza
 2. (varovati, ščititi) difendere, proteggere, custodire:
 braniti meje države difendere i confini dello Stato
 braniti čast difendere, proteggere l'onore
 3. (preprečevati, ne dovoljevati) impedire, proibire; sconsigliare:
 nihče ti ne brani oditi nessuno di proibisce di andartene
 4. jur. (zagovarjati) difendere:
 obtoženec se brani s prostosti l'accusato si difende a piede libero
 5. (dokazovati pravilnost ideje) difendere, sostenere:
 braniti svoje stališče difendere, sostenere il proprio punto di vista
 šol. braniti disertacijo difendere la tesi di dottorato
 šport. braniti vrata difendere la porta
 B) braníti se (-im se) imperf. refl.
 1. (odklanjati, ne marati) rifiutare:
 braniti se časti rifiutare gli onori
 2. (upirati se, zoperstavljati se) opporsi; resistere:
 braniti se na vse kriplje, z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze
-  calpestare v. tr. (pres. calpesto)
 1. teptati
 2. pren. pogaziti, poteptati:
 calpestare i diritti, l'onore poteptati pravice, čast
-  conservare
 A) v. tr. (pres. consērvo)
 1. shraniti, konzervirati:
 conservare la carne in frigorifero hraniti meso v hladilniku
 2. shraniti, ohraniti (tudi pren.):
 conservare un documento shraniti dokument
 conservare l'onore ohraniti čast
 B) ➞ conservarsi v. rifl. (pres. mi consērvo) ohraniti se:
 conservarsi sano ohraniti se zdrav
 si conservi! zdravi ostanite! srečno!
-  devetdnévnica (-e) f rel. novena:
 devetdnevnica v čast Mariji novena della Madonna
-  discredito m slabo ime, slab glas:
 cadere, venire in discredito priti ob dober glas, na slab glas
 mettere qcn., qcs. in discredito spraviti koga, kaj na slab glas, diskreditirati koga, kaj
 tornare in discredito, a discredito di qcn. biti komu v sramoto, ne biti komu v čast
-  doletéti (-ím) | doletévati (-am) perf., imperf. accadere; avere; cogliere; essere colpito (da):
 družino je doletela nesreča la famiglia è stata colpita da una disgrazia
 doletel ga je nepričakovan poraz è stato inaspettatamente sconfitto
 smrt te lahko doleti kjerkoli la morte ti può cogliere dovunque
 doletela me je velika čast, da pozdravim ho il particolare onore di porgere il saluto
-  doživéti (-ím) | dožívljati (-am) perf., imperf.
 1. provare, sperimentare, vivere;
 tega ni mogoče opisati, treba je doživeti è qualcosa che non si può descrivere ma che bisogna provare
 2. (s čustvi dojeti) sentire
 3. (živeti do določene dobe) giungere a, raggiungere:
 doživeti visoko starost giungere a veneranda età
 4. subire, avere, esser accolto:
 doživeti dobro kritiko essere accolto con favore dalla critica, avere una buona critica
 doživeti polom fallire, fare fiasco, subire una disfatta
 doživeti več izdaj avere varie edizioni
 doživeti čast, sramoto essere onorato, disonorato
 5. morire
-  fántovski (-a -o) adj. giovanile, dei giovani; degli, da scapoli:
 fantovska čast onore giovanile
 fantovska leta giovinezza
 fantovski stan condizione di scapolo
-  festeggiamento m praznovanje, slavje:
 i festeggiamenti per un ospite illustre slavje v čast visokemu gostu
-  giurare
 A) v. tr. (pres. giuro) priseči, prisegati:
 giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
 giurare il falso krivo priseči
 giurare il vero prisegati na resničnost česa
 giurare odio, amore, fedeltà priseči sovraštvo, ljubezen, zvestobo
 giurare sulla parola altrui prisegati na besede koga drugega
 giurare le leggi, lo statuto svečano se obvezati k spoštovanju zakonov, ustave
 giurarla a uno priseči, obljubiti komu maščevanje
 ti giuro che le cose sono andate così ekst. prisegam ti, da je bilo tako
 B) v. intr. pravo priseči, prisegati:
 giurare innanzi al Parlamento priseči pred parlamentom
 giurare nelle mani di qcn. pravo priseči pred kom
-  in konj.
 I.
 1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
 oče in sin padre e figlio
 2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
 čast in slava onore e gloria
 3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
 tisoči in tisoči migliaia e migliaia
 spet in spet sempre di nuovo
 krog in krog tutt'intorno
 4. (za seštevanje) più, e:
 ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre
 5. (za stopnjevanje) e:
 pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te
 6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
 gospod ta in ta il signor tal dei tali
 rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
 treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi
 7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
 mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato
 8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
 večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 noč in dan delati lavorare notte e giorno
 pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro
 II. (v vezalnem priredju)
 1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
 fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti
 2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
 to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia
 3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
 ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere
 4. (za izražanje namena) e:
 pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta
 5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
 to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
 ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto
 6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
 sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
 odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla
 7. (čeprav, četudi) anche se:
 trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo
-  incōlume agg. nepoškodovan (tudi pren.):
 uscire incolume da un incidente ostati nepoškodovan v prometni nesreči
 mantenere incolume il proprio onore ohraniti čast neomadeževano
-  íti (grém)
 A) imperf., perf.
 1. andare:
 gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
 iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
 iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico
 2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
 iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
 iz rane gre kri dalla ferita viene sangue
 3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
 ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro
 4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
 stopnice gredo v klet le scale portano in cantina
 5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
 šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo
 6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
 z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente
 7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
 matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile
 8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
 določen delež gre podjetju una parte va all'azienda
 9. pog. (miniti, minevati) passare:
 leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo
 10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
 na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina
 11. impers. andarne:
 gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
 gre mu za čast ne va del suo onore
 12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza
 13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
 tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata
 14. impers. (moči, zmoči) farcela:
 poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece
 15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
 vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
 šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
 pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
 pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
 pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
 pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
 pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
 pog. plašč mu gre (sega)
 do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
 pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
 pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
 iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
 iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
 iti (komu) s poti non intralciare qcn.
 iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
 pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
 pog. pren. iti k hudiču andare in malora
 iti na bolje (zdravje) migliorare
 iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
 iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
 iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
 pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
 iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
 iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
 pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
 žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
 pren. iti na nož venire ai ferri corti
 pren. iti (komu) na otročje rimbambire
 pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
 evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
 evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
 pren. iti na ulice scendere in piazza
 pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
 pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
 pren. iti pod nož farsi operare
 pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
 iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
 iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
 pren. ne iti v glavo non andare in testa
 iti v denar vendersi bene
 pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
 evf. iti v leta invecchiare
 škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
 iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
 pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
 pren. iti vase rientrare in se
 iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
 iti v zrak saltare in aria
 iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
 evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
 iti za pogrebom andare al funerale
 pren. iti dol (sonce) tramontare
 pog. iti gor (podražiti se) rincarare
 žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
 pren. iti narazen separarsi, divorziare
 pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
 iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
 pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
 pog. iti skupaj (blago) restringersi
 ekon. iti v breme essere, andare a carico
 voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
 pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
 iti se solit andare a farsi friggere
 igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
 impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
 impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
 impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
 PREGOVORI:
 v tretje gre rado non c'è due senza tre
 prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera
 B) íti se (grém se) imperf. refl.
 1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
 iti se kartat giocare a carte
 iti se slepe miši giocare a mosca cieca
 iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
 iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco
 2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
 iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
 kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
 pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa