Franja

Zadetki iskanja

  • ledeník (-a) m ghiacciaio:
    dolinski, gorski ledenik ghiacciaio vallivo, montano
    čelo ledenika la fronte del ghiacciaio
  • móker (-kra -o)

    A) adj.

    1. bagnato:
    mokra cesta strada bagnata
    mokra obleka abito bagnato
    moker kakor miš, do kože bagnato fino all'osso, bagnato fradicio
    moker omet intonaco fresco
    mokro čelo fronte madida di sudore
    mokro oko occhio bagnato di pianto

    2. umido:
    moker svet terreno umido, landa umida

    3. pren. piovoso:
    moker april aprile piovoso

    4. teh. a umido:
    mokri tisk stampa a umido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pog. je še moker pod nosom, za ušesi puzza ancora di latte
    držati se kakor mokra kura starsene come un pulcino bagnato
    mokra barva vernice fresca
    kem. mokra destilacija distillazione frazionata
    teh. mokra montaža montaggio a umido
    obrt. mokra roba stoviglie, ceramiche
    elektr. mokri člen elemento galvanico liquido
    alp. mokri plaz lavina di neve umida
    adm. mokri žig timbro a inchiostro
    kozm. mokro britje rasatura a umido

    B) mókri (-a -o) m, f, n
    na mokrem sedeti sedere sul bagnato
    iz mokrega so se dvigale megle dall'acquitrino saliva la nebbia
    potovati po suhem in po mokrem viaggiare per terra e per mare
  • mŕščiti (-im)

    A) imperf. ➞ namrščiti

    1. aggrottare, corrugare (fronte, volto); inarcare (le sopracciglia):
    mrščiti čelo accigliarsi
    mrščiti obrvi accipigliarsi

    2. arricciare (il pelo)

    B) mŕščiti se (-im se) imperf. refl. aggrottare, corrugare, increspare (fronte, volto); corrucciarsi; imbronciarsi
  • nadvráten (-tna -o) adj. sopra la porta:
    um. nadvratno čelo timpano
  • namŕdniti (-em) | namrdováti (-újem)

    A) perf., imperf.
    namrdniti čelo, ustnice corrugare la fronte, torcere la bocca

    B) namrdniti se (-em se) | namrdováti se (-újem se) perf., imperf. refl. corrugare la fronte; torcere la bocca; fare le boccacce
  • nízek (-zka -o)

    A) adj.

    1. basso; piccolo; poco profondo:
    nizko čelo fronte bassa
    nizek fant ragazzo piccolo, di bassa statura
    nizka voda acqua poco fonda
    čevlji z nizko peto scarpe col tacco basso
    preleteti v nizkem letu sorvolare a volo basso

    2. (ki je ob spodnji, izhodiščni meji) basso; piccolo; scadente:
    nizka cena prezzo basso
    nizka kakovost qualità scadente
    nizka naklada piccola tiratura

    3. nižji (primernik) inferiore:
    nižji čin grado inferiore
    nižje sodišče tribunale di primo grado
    nižji razredi osnovne šole classi inferiori della scuola elementare
    šol. nižja gimnazija ginnasio inferiore

    4. (ki pripada šibkejšim, revnejšim slojem, ki ni cenjen) umile; infimo:
    biti nizkega rodu essere di umile origine
    opravljati najnižja dela fare i lavori più umili

    5. pren. (ki ima negativne moralne lastnosti) basso, volgare:
    nizki nagoni bassi istinti

    6. nižji (primernik) biol. inferiore:
    nižje oblike življenja forme di vita inferiori
    nižje živali invertebrati
    elementarna, nižja matematika matematica elementare
    nižji delavec manovale
    voj. nižji oficir subalterno
    voj. nižji podoficir graduato
    knjiž. nižji sloji plebe
    hist. nižji vazal valvassore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. nizka frekvenca bassa frequenza
    grad. nizka gradnja costruzione sotto il livello del suolo
    meteor. nizka megla nebbia bassa
    elektr. nizka napetost bassa tensione
    meteor. nizka oblačnost nuvolosità bassa
    ekon. nizki donos basso rendimento
    lov. nizki lov caccia minuta
    šport. nizki start partenza bassa
    šport. (tudi ekst.) nizki udarec colpo basso
    nizek naslanjač marquise
    hidr. nizek vodostaj magra
    nizek ženski čevelj ballerina
    bot. nizka bilnica festuca (Festuca fumila)

    B) nízki (-a -o) m, f, n pl.
    nižji (podrejeni) i subalterni
    na njej ni bilo nič nizkega non aveva niente di volgare, di vile
  • otírati (-am) | otréti (otrèm) imperf., perf.

    1. asciugare; knjiž. tergere:
    otreti potno čelo asciugare la fronte madida

    2. strofinare, sfregare:
    otreti si zaspane oči sfregarsi gli occhi assonnati
    otirati komu solze asciugare le lacrime a qcn. (tudi pren.)
  • pót (-ú) m sudore:
    obrisati si pot asciugarsi il sudore
    čelo mokro od potu una fronte madida, imperlata di sudore, bagnata di sudore
    leden, mrzel pot ga je oblil po hrbtu un brivido gli corse per la schiena
    mrtvaški pot sudore di morte
    krvavi pot potiti sudare sangue
    služiti si kruh v potu svojega obraza guadagnarsi il pane col sudore della propria fronte
    PREGOVORI:
    brez potu ni medu chi fugge la fatica, fugge la fortuna
  • pŕst (-a) m

    1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
    iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
    tleskniti s prsti schioccare le dita
    debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
    prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
    odtisi prstov le impronte delle dita
    ozebline na prstih geloni
    držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
    dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
    zažvižgati na prste fischiare con le dita
    pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
    pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
    mali prst (mezinec) dito mignolo
    srednji prst (sredinec) dito medio
    testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
    v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

    2. (del rokavice) dito;
    rokavice z enim prstom manopole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
    evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
    pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
    pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
    nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
    pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
    pren. opeči si prste scottarsi le dita
    pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
    pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
    pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
    pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
    pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
    pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
    pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
    pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
    stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
    pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
    pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
    pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
    ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso
  • sfuggēnte agg.

    1. bežen

    2. pren. dvoumen:
    sorriso sfuggente dvoumen nasmeh

    3. nizek:
    fronte sfuggente nizko čelo
  • spianare

    A) v. tr. (pres. spiano)

    1. zravnati, gladiti; valjati; raztegniti, raztegovati:
    spianare le costole a qcn. pren. komu jih naložiti po grbi
    spianare la fronte razvedriti čelo
    spianare il fucile nameriti puško
    spianare la pasta razvaljati testo
    spianare la via zgladiti pot

    2. pren. zravnati, zgladiti

    3. podreti, podirati

    B) ➞ spianarsi v. rifl. (pres. mi spiano) razpotegniti se:
    il viso gli si spianò in un sorriso obraz se mu je razpotegnil v nasmeh
  • stópati1 (-am) | stópiti (-im) imperf., perf.

    1. camminare; muovere i piedi; ekst. calpestare:
    ne stopajte po gredicah non calpestare le aiole

    2. andare, camminare, procedere, marciare:
    stopati s hitrimi koraki camminare a passi rapidi
    pren. stopati po poti napredka procedere, marciare sulla via del progresso

    3. mostrarsi, comparire; bagnare:
    pot mu je stopal na čelo il sudore gli bagnava la fronte

    4. mostrarsi; (za izražanje začetka stanja) andare:
    stopati v pokoj andare in pensione
    stopati v zakon sposarsi

    5. entrare, andare; aderire (a):
    stopiti v vojaško službo entrare nell'esercito
    stopati v partizane, k partizanom andare partigiano

    6. pren. esordire, entrare:
    s tem romanom pisatelj stopa v slovensko književnost con questo romanzo lo scrittore entra nella letteratura slovena
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. stopati na plan affermarsi
    pren. stopati komu na pot ostacolare qcn., mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
    kri mu je stopila v glavo arrossì
    vino mu je stopalo v glavo il vino gli stava andando, gli dava alla testa
    stopati v korak andare a passo d'uomo
    pren. stopati v ospredje, v ozadje acquistare, perdere di importanza
    pren. utrujenost mu je stopila v noge aveva i piedi di piombo (dalla fatica)
    pren. stopiti z oblakov tornare con i piedi a terra
    pren. stopiti komu na jezik chiudere il becco a qcn.
    stopiti na mesto nekoga sostituire qcn.
    pren. stopiti na Parnas salire sul Parnaso
    pren. stopiti komu na prste sventare le macchinazioni di qcn.
    pren. stopiti pred sodnika presentarsi in tribunale
    stopiti pokonci (lasje) rizzarsi
    stopati dol, gor discendere, smontare da; salire sopra, montare su
    stopati naglo pren. pedalare
    pren. stopiti na prestol salire al trono
    stopiti čez bregove debordare, straripare
    rel. stopiti iz reda sfratarsi, smonacarsi (monaci); deporre, lasciare il velo (suore)
    stopiti v samostan prendere il velo, monacarsi
    stopiti na stran nekoga schierarsi dalla parte di qcn.
    nenadoma stopiti pred koga pararsi innanzi a qcn.
    stopiti v sorodstveno zvezo imparentarsi
    stopiti vstran tirarsi indietro, da parte
  • típati (-am) imperf. ➞ otipati, potipati

    1. palpare, tastare:
    tipati s prsti palpare con le dita
    tipati tkanino tastare la stoffa
    tipati vroče čelo palpare la fronte febbricitante
    pren. tipati za pravo besedo cercare la parola giusta
    v temi tipati pot cercare tastoni la strada nel buio, brancicare nel buio

    2. palpare, palpeggiare

    3. med. palpare

    4. pren. (preiskujoč ogledovati) esaminare, ispezionare, scrutare, scandagliare

    5. pren. (poizvedovati) esplorare, cercare (tastoni), andare in cerca (di):
    tipati za resnico andare in cerca della verità

    6. pren. (počasi se širiti) diffondersi, effondersi
  • vál (-a) m

    1. onda, ondata:
    čelo, dolina, vrh vala fronte, valle, cresta d'onda
    val butne, udari ob skalo l'onda sbatte contro lo scoglio
    razburkani, razpenjeni valovi onde agitate, schiumeggianti
    plavati na valu nuotare sulla cresta dell'onda
    morski val onda del mare, onda marina
    rešiti koga iz valov salvare qcn. dalle onde
    hrumenje valov boato, rombo delle onde

    2. (valu podoben pojav) onda:
    potresni val onda sismica
    svetlobni, zvočni valovi onde luminose, acustiche
    udarni val onda d'urto

    3. pren. (velika množina) ondata, marea; fiotto:
    val beguncev ondata di profughi
    val krvi fiotto di sangue
    val protestov ondata di proteste
    val spominov marea di ricordi
    val mraza, vročine ondata di freddo, di caldo
    bombniki so napadali v valovih i bombardieri attaccavano a ondate

    4. (umetnostna smer) corrente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. najti smrt v valovih annegare
    fiz. oddajati valove emettere onde
    sprejemati valove ricevere, captare onde
    elektromagnetni, radijski valovi onde elettromagnetiche, onde radio
    rad. dolgi, kratki, srednji valovi onde lunghe, corte, medie
    meteor. hladni, topli val ondata d'aria fredda, calda
    film. francoski novi val nouvelle vague
  • vkopáti (vkópljem) | vkopávati (-am)

    A) perf., imperf. interrare, sotterrare:
    vkopati cevi interrare le tubature
    pren. skrbi so mu vkopale v čelo globoke gube le preoccupazioni gli hanno segnato in fronte rughe profonde

    B) vkopáti se (vkópljem se) | vkopávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. interrarsi

    2. voj. trincerarsi

    3. alp. bivaccare nella neve
  • vrézati (vréžem) | vrezávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. incidere, scolpire; (delati vreze) intaccare:
    vrezati napis incidere un'iscrizione
    vrezati v spomin incidere nella memoria
    vrezati v les intagliare nel legno

    2. teh. (v navoj) impanare, filettare una vite

    B) vrézati se (vréžem se) | vrezávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. scolpirsi; rigarsi:
    v čelo so se mu vrezale gube la fronte gli si rigò di grinze

    2. (boleče se zajesti, zajedati) tagliare, solcare:
    naramnice so se mu vrezale v ramo le bretelle gli tagliavano l'omero

    3. pren. scolpirsi, incidersi, imprimersi:
    prizori iz taborišča smrti so se mu vrezali v spomin le scene del campo di sterminio gli si incisero nella memoria
  • vròč (vróča -e) adj.

    1. caldo, bollente:
    vroča juha brodo caldo
    vroč veter vento caldo

    2. accaldato, caldo, scottante:
    vroč ne smeš piti mrzle vode quando sei accaldato, è meglio non bere acqua fredda
    čelo je bilo vroče aveva la fronte che scottava

    3. caldo, appassionato, sensuale:
    vroč objem, poljub un abbraccio, un bacio appassionato

    4. impetuoso, focoso, passionale:
    vroč temperament temperamento focoso

    5. entusiasta, accanito;
    vroč privrženec gibanja un aderente entusiasta del movimento

    6. aspro, duro, intransigente:
    vroča polemika aspra polemica

    7. intenso, caloroso, cocente, profondo, vivo, fervido:
    vroča želja vivo desiderio
    vroča molitev fervida preghiera

    8. (nevaren, neprijeten) duro, caldo, pericoloso:
    poročal je z najbolj vročih krajev fu corrispondente dai posti più caldi

    9. scottante, grave, urgente:
    vroči družbeni problemi i gravi problemi della società
    izogibati se vročih tem evitare temi scottanti

    10. metal. a caldo:
    vroče kovanje, valjanje, vlečenje fucinatura, laminatura, trafilatura a caldo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nositi vroče hlačke portare i hot pants
    pog. skuhati komu vročo kašo inguaiare, mettere nei guai qcn.
    konj vroče krvi un cavallo focoso
    še vroča novica recentissima, l'ultima
    pripeljati koga na vročo sled portare sulla buona traccia
    žarg. vsebovati vroče blago contenere merce illecita, di contrabbando
    šalj. mrzle roke, vroče srce se le mani sono fredde, il cuore è caldo
    vroče barve colori vivaci, caldi
    metal. vroče cinkanje zincatura a caldo
    vroči laki vernici calde
    vroči telefon linea calda
    vroči žig timbro a caldo
    pren. vroča glava testa calda
    gastr. vroča hrenovka hot dog
    PREGOVORI:
    kuj železo, dokler je vroče il ferro va battuto finché è caldo
  • zarézati (-réžem) | zarezováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. incidere, fare un taglio, una tacca; tagliare:
    zarezati drevo fare un taglio nell'albero
    zarezati znamenja v les fare tacche nel legno

    2.
    zarezati strugo scavare l'alveo
    zarezati rano aprire una ferita

    3. tagliare, penetrare:
    rezilo je zarezalo v les la lama penetrò nel legno

    4. sentire una fitta:
    v prsih ga je zarezalo sentì una fitta al petto

    5. pren. rompere:
    v mirno ulico je zarezal otroški jok il silenzio del vicolo fu rotto dal pianto di un bambino

    B) zarézati se (-réžem se) | zarezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. tagliare; solcare:
    verige so se zarezale v zapestja le catene gli tagliavano i polsi
    gube so se mu zarezale v čelo rughe profonde gli solcarono la fronte

    2. pren. penetrare profondamente, imprimersi:
    prizor se mu je za vedno zarezal v spomin la scena si impresse per sempre nel suo ricordo
  • zarísati (-ríšem) | zarisováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. disegnare, segnare, tracciare:
    zarisati mejo med parcelami tracciare il confine tra le particelle
    pren. skrb mu je zarisala gube v čelo le preoccupazioni gli avevano segnato la fronte di rughe

    2. knjiž. descrivere, tracciare:
    predavatelj je uvodoma zarisal avtorjevo pojmovanje poezije nell'introduzione, il conferenziere tracciò in brevi linee la poetica dell'artista

    3. fissare, delineare:
    zarisati nove smernice razvoja delineare le nuove direttrici dello sviluppo

    B) zarísati se (-ríšem se) | zarisováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. sbagliare (nel disegno), il disegno:
    obl. zarisati se pri kroju sbagliare nel disegno del modello

    2. pren. delinearsi; risaltare:
    v mraku se je zarisala postava nell'oscurità si delineò una figura
  • zgrbánčiti (-im)

    A) perf. contrarre, corrugare; accartocciare:
    zgrbančiti čelo corrugare la fronte

    B) zgrbánčiti se (-im se) perf. refl. corrugarsi; accartocciarsi:
    listi se zaradi suše zgrbančijo per la siccità le foglie si accartocciano