Franja

Zadetki iskanja

  • vrednôtnica (-e) f ekon.

    1. valore di bollo, valore bollato:
    koleki, znamke in druge vrednotnice marche da bollo, francobolli e altri valori bollati

    2. (vrednostni papir) effetto, titolo, carta valori
  • vrême (-éna) n tempo; stagione:
    lepo, grdo vreme tempo bello, brutto
    pasje vreme tempo da cani, da lupi, tempaccio
    toplo, hladno, deževno vreme stagione calda, fredda, piovosa
    vreme se kisa il tempo si sta guastando
    če bo vreme primerno tempo permettendo
  • vretênce (-a) n

    1. dem. od vreteno piccolo fuso

    2. anat. vertebra:
    križna, ledvena, prsna, vratna vretenca vertebre sacrali, lombari, toraciche, cervicali
    pren. suh, da bi na hrbtenici lahko vretenca prešteli magro come uno stecco, magro che si potrebbero contare le ossa

    3. bot. verticillo
  • vretêno (-a) n

    1. tekst. fuso; ekst. cilindro:
    preslica in vreteno conocchia e fuso
    pren. sukati se kot vreteno girare velocemente

    2. strojn. fuso:
    vreteno stiskalnice bilanciere della pressa
    vreteno stružnice fuso, mandrino operatore
    vreteno pri avtomobilskem dvigalu asta filettata
    brusilno, rezkalno, vrtalno vreteno fuso portamola, portafresa, mandrino portapunta

    3. bot. verticillo

    4. obrt.
    lončarsko vreteno tornio da vasaio
    fot. navijalno vreteno rocchetto di avvolgimento
    agr. stiskalnica z vretenom pressa a vite, a bilanciere
  • vréti (vrèm) imperf.

    1. bollire; tr. bollire, lessare:
    voda vre pri sto stopinjah l'acqua bolle a cento gradi

    2. ribollire; sgorgare:
    besede mu kar vrejo iz ust le parole sgorgano da sole dalla sua bocca

    3. (pojavljati se v velikem številu) riversarsi; ribollire:
    ljudje so vreli na trg la gente si riversava in piazza
    take misli so mu vrele po glavi questi pensieri gli ribollivano per la testa

    4. pren. fremere; fervere; tumultuare:
    vreti od sovraštva fremere di odio
    med poslušalci je vrelo l'uditorio era in agitazione, tumultuava
    molčal je, čeprav je vrela kri v žilah tacque, benché dentro fremesse

    5. biol., kem. fermentare:
    mošt vre il mosto sta fermentando
  • vročína (-e) f

    1. caldo, calore, arsura:
    neusmiljena, pasja, peklenska vročina caldo insopportabile, infernale
    poletna vročina arsura estiva

    2. vampa:
    vročina jo je obšla le è venuta una vampa al viso

    3. med. febbre, temperatura:
    imeti hudo vročino avere una febbre da cavallo
  • vršíčkati (-am) imperf. agr. tagliare le cime;
    vršičkati trto tagliare i germogli della vite
    vršičkati krompir tagliare le patate da semina (assieme ai germogli)
  • vŕten (-tna -o) adj. dell'orto, ortivo, ortolano:
    vrtni pridelek prodotti ortolani
    vrtna uta bersò
    vrtna veselica festa all'aperto
    bot. vrtna brogovita lantana, viburno (Viburnum lantana)
    vrtna črnika fanciullaccia (Nigella damascena)
    vrtna kreša lepidio (Lepidium sativum)
    vrtna loboda atriple, bietolone (Atriplex hortense)
    vrtna sadrenka (pajčolanka) gipsofila (Gypsophila paniculata)
    vrtni mak papavero domestico, da oppio (Papaver somniferum)
    rumeni vrtni rman achillea (Achillea filipendulina)
    zool. veliki vrtni polh quercino (Eliomis quercinus)
    vrtni polž lumacone (Helix pomatia)
    vrtni strnad ortolano (Emberiza hortulana)
    vrtna zabava garden-party
    vrtna gredica piana
  • vrtéti (-ím)

    A) imperf.

    1. girare, voltare, rotare:
    voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
    vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
    veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
    vrteti pedale girare i pedali, pedalare

    2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
    vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
    ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria

    3. pren. (ustrezno delati s čim):
    kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
    dobro vrteti volan guidare bene
    znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta

    4. pog. tormentare, torchiare:
    vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
    neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
    cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
    vrteti oči girare gli occhi per, guardare

    B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.

    1. girare, roteare:
    vrteti se kot vrtavka girare come una trottola

    2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
    vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto

    3. girare, rotare:
    zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
    vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)

    4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
    otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
    natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti

    5. girare (di testa), aver le vertigini:
    zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione

    6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
    pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali

    7. pog. aggirarsi, esser su:
    hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari

    8. pog. passare, andare:
    pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
    pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
    misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
    kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
    vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci
  • vrtilják (-a) m

    1. giostra; ekst. dispositivo girevole; (vrtljivi stol) sedia girevole;
    sejemski vrtiljak giostra da fiera
    vrtiljak za časopise, razglednice scaffale girevole per giornali, cartoline
    trg. vhodni vrtiljak tornello

    2. carosello:
    pren. vrtiljak dogodkov un carosello di avvenimenti
  • vrtílo (-a) n dispositivo girevole; (vrtljivi stol) sedia girevole; (naprava za vrtenje valja na pisalnem stroju) manopola del rullo;
    lončarsko vrtilo (lončarsko kolo) tornio da vasaio
  • vŕv (-í) f

    1. corda, fune, spago; cavo:
    prerezati, razplesti vrv tagliare, snodare la corda
    zvezati z vrvjo legare, assicurare con una corda
    odvezati vrv sciogliere, slegare la corda
    jeklena, konopljena vrv, vrv iz najlona corda di acciaio, di canapa, di nylon
    plezalna vrv corda da roccia, da montagna
    plesalec po vrvi funambolo

    2. bot. (vitica; steblo) viticcio; gambo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zadrgniti si vrv okrog vratu mettersi la corda al collo, mettersi nei pasticci
    navt. jadrovodna vrv scotta
    teh. nosilna, vlečna vrv (pri žičnici) cavo portante e traente (della funivia)
    navt. pritezna, privezna vrv cavo di manovra, ormeggio
    alp. pritrjena vrv cavo fisso
    navt. vrvi cordame
    PREGOVORI:
    kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    zdravje po niti gor, po vrvi dol il male viene a carrate e va via a once
  • vsekàkor adv.

    1. certamente, sicuramente, assolutamente:
    to je treba vsekakor storiti bisogna assolutamente farlo

    2. pren. comunque; ad ogni modo, assolutamente:
    knjigo vsekakor prinesi še danes il libro comunque portamelo quest'oggi
    vsekakor hočejo, da greš z njimi vogliono ad ogni modo che tu vada con loro
    tega vsekakor ne morem razumeti questo non posso capirlo in nessun modo

    3. (v medmetni rabi izraža soglasje brez pridržka) certo, certamente:
    so to tvoji prijatelji? Vsekakor (questi) sono tuoi amici? Ma certo
  • vsèlej adv. sempre; ogniqualvolta:
    če ga je kaj hudo ujezilo, se ga je vselej napil ogniqualvolta qualcosa lo faceva arrabbiare, lui si ubriacava
    zlato je bilo vselej drago l'oro è sempre stato caro
    mnoge živali so zginile za vselej molti animali, molte specie animali sono sparite per sempre
    evf. izdihniti za vselej morire
    gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come date per scontate
  • vsíliti (-im) | vsiljeváti (-újem)

    A) perf., imperf. imporre:
    vsiliti svojo voljo imporre la propria volontà
    pren. vsiljevati mnenje catechizzare

    B) vsíliti se (-im se) | vsiljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. imporsi; insinuarsi, intrudersi:
    analogije so se vsilile same od sebe le analogie si imposero da sé
    vsilila se mu je neprijetna misel gli si insinuò un pensiero increscioso
  • vstájati (-am) | vstáti (vstánem) imperf., perf.

    1. alzarsi, levarsi; drizzarsi:
    vstajati izza mize alzarsi da tavola
    vstajati iz postelje alzarsi dal letto

    2. vstajati od interrompere, abbandonare:
    vstajati od dela, branja interrompere il lavoro, la lettura

    3. levarsi, sollevarsi:
    izpod nog so vstajali oblaki prahu di sotto i piedi si levavano nubi di polvere

    4. sorgere, manifestarsi; risuscitare, ricomparire, riemergere:
    v njem je vstajala preteklost, zavest krivde in lui risuscitava il passato, riemergeva il senso di colpa

    5. pren. risuscitare, risorgere:
    vstajati iz revščine risorgere dalla miseria

    6. pren. insorgere, ribellarsi:
    tlačani so pogosto vstajali proti graščakom i servi della gleba insorgevano spesso contro i feudatari

    7. rel.
    vstati od mrtvih risorgere
    Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vstati, vstajati (lasje) rizzarsi (di capelli)
    vstajati s petelini alzarsi al canto del gallo
    vstajati lačen od mize levarsi da tavola affamato, lasciare la tavola con lo stomaco vuoto
    vstal je vik in krik ne nacque un tafferuglio
    vstati z levo nogo alzarsi di malumore
    vstati na pot andarsene
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca
  • všéč adv. (v predik. rabi)
    biti všeč piacere; essere gradito, essere di gradimento; pog. andare
    dekle je fantu všeč la ragazza piace al giovanotto
    ni mi všeč, da ponočuješ non mi va che tu stia fuori, che tu vada in giro di notte
  • vtépati (-am) | vtêpsti (vtêpem)

    A) imperf., perf.

    1. gastr. sbattere (in):
    vtepati rumenjake v testo sbattere i tuorli nella pasta

    2. inculcare:
    vtepati pokorščino s palico inculcare l'ubbidienza con le bastonate

    3.
    vtepati, vtepsti v glavo insegnare, far imparare
    vtepati komu v glavo poštevanko, angleščino far imparare a qcn. l'abbaco, l'inglese

    B) vtêpsti si (vtêpem si) perf. refl. pog. fissarsi, intestardirsi, inzuccarsi:
    v glavo si je vtepel, da bo postal igralec si è fissato di divenire attore
  • vtís (-a) m

    1. impronta:
    vtisi stopal so še vidni le impronte dei piedi sono ancora visibili

    2. impressione; effetto:
    dobiti napačen vtis avere un'impressione sbagliata
    zanesti se na prvi vtis fidarsi della prima impressione

    3. (podoba, videz) immagine, apparenza, parvenza; impressione:
    okolje daje vtis zapuščenosti l'ambiente dà l'impressione di abbandono

    4. (mnenje, mišljenje) impressione, opinione, sensazione:
    imamo vtis, da se jim nikamor ne mudi abbiamo la sensazione che non abbiano alcuna fretta

    5. impronta, tipo:
    vtis kovanca, medalje il tipo di una moneta, di una medaglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    narediti vtis na koga fare impressione su qcn.
    s potovanja odnesti nepozabne vtise riportare dal viaggio impressioni indimenticabili
    pog. pustiti slab vtis fare brutta impressione, non piacere
    narediti kaj samo zaradi vtisa fare qcs. soltanto per impressionare
    šport. ocena za umetniški vtis punteggio per l'impressione artistica
  • vuōto

    A) agg.

    1. prazen; nezaseden:
    botte vuota prazen sod
    a mani vuote ne da bi kaj dosegel
    a stomaco vuoto tešč
    testa vuota puhloglavec
    rimanere con le tasche vuote ostati praznih rok

    2. pren. prazen, puhel:
    discorsi vuoti prazno besedičenje

    B) m

    1. fiz. vakuum:
    sotto vuoto vakuumsko shranjen, konzerviran (preparat, proizvod)

    2. aero
    vuoto d'aria zračna luknja, zračni žep

    3. praznina; vrzel; prazno:
    cadere nel vuoto pren. pasti v prazno, ostati brez odziva (besede, predlogi)
    fare il vuoto intorno a sé pren. odvrniti, odvračati vse okoli sebe; do tal premagati, prekašati nasprotnike
    fissare il vuoto strmeti v prazno

    4. trgov. prazna embalaža, prazna posoda, prazna steklenica:
    vuoto a perdere, a rendere embalaža, ki je ni treba, ki jo je treba vračati
    restituire i vuoti vrniti prazne steklenice

    5. pren. pomanjkanje; praznina, vrzel (tudi pren.):
    vuoto di cassa blagajniški primanjkljaj, manko
    vuoto di potere praznina v oblastnih strukturah
    colmare un vuoto zapolniti vrzel
    lasciare un gran vuoto pustiti veliko praznino (za seboj)

    6. prazno, nepotrebno, jalovo:
    assegno a vuoto nekriti ček
    marcia, funzionamento a vuoto strojn. prosti tek
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    girare a vuoto strojn. teči v prazno; pren. biti jalov
    scrivere a vuoto pisati brez odgovora; pren. pisati puhlosti
    PREGOVORI: la natura aborrisce il vuoto preg. narava ne prenese praznine