vrednôtnica (-e) f ekon.
1. valore di bollo, valore bollato:
koleki, znamke in druge vrednotnice marche da bollo, francobolli e altri valori bollati
2. (vrednostni papir) effetto, titolo, carta valori
Zadetki iskanja
- vrême (-éna) n tempo; stagione:
lepo, grdo vreme tempo bello, brutto
pasje vreme tempo da cani, da lupi, tempaccio
toplo, hladno, deževno vreme stagione calda, fredda, piovosa
vreme se kisa il tempo si sta guastando
če bo vreme primerno tempo permettendo - vretênce (-a) n
1. dem. od vreteno piccolo fuso
2. anat. vertebra:
križna, ledvena, prsna, vratna vretenca vertebre sacrali, lombari, toraciche, cervicali
pren. suh, da bi na hrbtenici lahko vretenca prešteli magro come uno stecco, magro che si potrebbero contare le ossa
3. bot. verticillo - vretêno (-a) n
1. tekst. fuso; ekst. cilindro:
preslica in vreteno conocchia e fuso
pren. sukati se kot vreteno girare velocemente
2. strojn. fuso:
vreteno stiskalnice bilanciere della pressa
vreteno stružnice fuso, mandrino operatore
vreteno pri avtomobilskem dvigalu asta filettata
brusilno, rezkalno, vrtalno vreteno fuso portamola, portafresa, mandrino portapunta
3. bot. verticillo
4. obrt.
lončarsko vreteno tornio da vasaio
fot. navijalno vreteno rocchetto di avvolgimento
agr. stiskalnica z vretenom pressa a vite, a bilanciere - vréti (vrèm) imperf.
1. bollire; tr. bollire, lessare:
voda vre pri sto stopinjah l'acqua bolle a cento gradi
2. ribollire; sgorgare:
besede mu kar vrejo iz ust le parole sgorgano da sole dalla sua bocca
3. (pojavljati se v velikem številu) riversarsi; ribollire:
ljudje so vreli na trg la gente si riversava in piazza
take misli so mu vrele po glavi questi pensieri gli ribollivano per la testa
4. pren. fremere; fervere; tumultuare:
vreti od sovraštva fremere di odio
med poslušalci je vrelo l'uditorio era in agitazione, tumultuava
molčal je, čeprav je vrela kri v žilah tacque, benché dentro fremesse
5. biol., kem. fermentare:
mošt vre il mosto sta fermentando - vročína (-e) f
1. caldo, calore, arsura:
neusmiljena, pasja, peklenska vročina caldo insopportabile, infernale
poletna vročina arsura estiva
2. vampa:
vročina jo je obšla le è venuta una vampa al viso
3. med. febbre, temperatura:
imeti hudo vročino avere una febbre da cavallo - vršíčkati (-am) imperf. agr. tagliare le cime;
vršičkati trto tagliare i germogli della vite
vršičkati krompir tagliare le patate da semina (assieme ai germogli) - vŕten (-tna -o) adj. dell'orto, ortivo, ortolano:
vrtni pridelek prodotti ortolani
vrtna uta bersò
vrtna veselica festa all'aperto
bot. vrtna brogovita lantana, viburno (Viburnum lantana)
vrtna črnika fanciullaccia (Nigella damascena)
vrtna kreša lepidio (Lepidium sativum)
vrtna loboda atriple, bietolone (Atriplex hortense)
vrtna sadrenka (pajčolanka) gipsofila (Gypsophila paniculata)
vrtni mak papavero domestico, da oppio (Papaver somniferum)
rumeni vrtni rman achillea (Achillea filipendulina)
zool. veliki vrtni polh quercino (Eliomis quercinus)
vrtni polž lumacone (Helix pomatia)
vrtni strnad ortolano (Emberiza hortulana)
vrtna zabava garden-party
vrtna gredica piana - vrtéti (-ím)
A) imperf.
1. girare, voltare, rotare:
voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
vrteti pedale girare i pedali, pedalare
2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria
3. pren. (ustrezno delati s čim):
kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
dobro vrteti volan guidare bene
znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta
4. pog. tormentare, torchiare:
vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
vrteti oči girare gli occhi per, guardare
B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.
1. girare, roteare:
vrteti se kot vrtavka girare come una trottola
2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto
3. girare, rotare:
zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)
4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti
5. girare (di testa), aver le vertigini:
zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione
6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali
7. pog. aggirarsi, esser su:
hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari
8. pog. passare, andare:
pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci - vrtilják (-a) m
1. giostra; ekst. dispositivo girevole; (vrtljivi stol) sedia girevole;
sejemski vrtiljak giostra da fiera
vrtiljak za časopise, razglednice scaffale girevole per giornali, cartoline
trg. vhodni vrtiljak tornello
2. carosello:
pren. vrtiljak dogodkov un carosello di avvenimenti - vrtílo (-a) n dispositivo girevole; (vrtljivi stol) sedia girevole; (naprava za vrtenje valja na pisalnem stroju) manopola del rullo;
lončarsko vrtilo (lončarsko kolo) tornio da vasaio - vŕv (-í) f
1. corda, fune, spago; cavo:
prerezati, razplesti vrv tagliare, snodare la corda
zvezati z vrvjo legare, assicurare con una corda
odvezati vrv sciogliere, slegare la corda
jeklena, konopljena vrv, vrv iz najlona corda di acciaio, di canapa, di nylon
plezalna vrv corda da roccia, da montagna
plesalec po vrvi funambolo
2. bot. (vitica; steblo) viticcio; gambo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zadrgniti si vrv okrog vratu mettersi la corda al collo, mettersi nei pasticci
navt. jadrovodna vrv scotta
teh. nosilna, vlečna vrv (pri žičnici) cavo portante e traente (della funivia)
navt. pritezna, privezna vrv cavo di manovra, ormeggio
alp. pritrjena vrv cavo fisso
navt. vrvi cordame
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
zdravje po niti gor, po vrvi dol il male viene a carrate e va via a once - vsekàkor adv.
1. certamente, sicuramente, assolutamente:
to je treba vsekakor storiti bisogna assolutamente farlo
2. pren. comunque; ad ogni modo, assolutamente:
knjigo vsekakor prinesi še danes il libro comunque portamelo quest'oggi
vsekakor hočejo, da greš z njimi vogliono ad ogni modo che tu vada con loro
tega vsekakor ne morem razumeti questo non posso capirlo in nessun modo
3. (v medmetni rabi izraža soglasje brez pridržka) certo, certamente:
so to tvoji prijatelji? Vsekakor (questi) sono tuoi amici? Ma certo - vsèlej adv. sempre; ogniqualvolta:
če ga je kaj hudo ujezilo, se ga je vselej napil ogniqualvolta qualcosa lo faceva arrabbiare, lui si ubriacava
zlato je bilo vselej drago l'oro è sempre stato caro
mnoge živali so zginile za vselej molti animali, molte specie animali sono sparite per sempre
evf. izdihniti za vselej morire
gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come date per scontate - vsíliti (-im) | vsiljeváti (-újem)
A) perf., imperf. imporre:
vsiliti svojo voljo imporre la propria volontà
pren. vsiljevati mnenje catechizzare
B) vsíliti se (-im se) | vsiljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. imporsi; insinuarsi, intrudersi:
analogije so se vsilile same od sebe le analogie si imposero da sé
vsilila se mu je neprijetna misel gli si insinuò un pensiero increscioso - vstájati (-am) | vstáti (vstánem) imperf., perf.
1. alzarsi, levarsi; drizzarsi:
vstajati izza mize alzarsi da tavola
vstajati iz postelje alzarsi dal letto
2. vstajati od interrompere, abbandonare:
vstajati od dela, branja interrompere il lavoro, la lettura
3. levarsi, sollevarsi:
izpod nog so vstajali oblaki prahu di sotto i piedi si levavano nubi di polvere
4. sorgere, manifestarsi; risuscitare, ricomparire, riemergere:
v njem je vstajala preteklost, zavest krivde in lui risuscitava il passato, riemergeva il senso di colpa
5. pren. risuscitare, risorgere:
vstajati iz revščine risorgere dalla miseria
6. pren. insorgere, ribellarsi:
tlačani so pogosto vstajali proti graščakom i servi della gleba insorgevano spesso contro i feudatari
7. rel.
vstati od mrtvih risorgere
Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vstati, vstajati (lasje) rizzarsi (di capelli)
vstajati s petelini alzarsi al canto del gallo
vstajati lačen od mize levarsi da tavola affamato, lasciare la tavola con lo stomaco vuoto
vstal je vik in krik ne nacque un tafferuglio
vstati z levo nogo alzarsi di malumore
vstati na pot andarsene
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca - všéč adv. (v predik. rabi)
biti všeč piacere; essere gradito, essere di gradimento; pog. andare
dekle je fantu všeč la ragazza piace al giovanotto
ni mi všeč, da ponočuješ non mi va che tu stia fuori, che tu vada in giro di notte - vtépati (-am) | vtêpsti (vtêpem)
A) imperf., perf.
1. gastr. sbattere (in):
vtepati rumenjake v testo sbattere i tuorli nella pasta
2. inculcare:
vtepati pokorščino s palico inculcare l'ubbidienza con le bastonate
3.
vtepati, vtepsti v glavo insegnare, far imparare
vtepati komu v glavo poštevanko, angleščino far imparare a qcn. l'abbaco, l'inglese
B) vtêpsti si (vtêpem si) perf. refl. pog. fissarsi, intestardirsi, inzuccarsi:
v glavo si je vtepel, da bo postal igralec si è fissato di divenire attore - vtís (-a) m
1. impronta:
vtisi stopal so še vidni le impronte dei piedi sono ancora visibili
2. impressione; effetto:
dobiti napačen vtis avere un'impressione sbagliata
zanesti se na prvi vtis fidarsi della prima impressione
3. (podoba, videz) immagine, apparenza, parvenza; impressione:
okolje daje vtis zapuščenosti l'ambiente dà l'impressione di abbandono
4. (mnenje, mišljenje) impressione, opinione, sensazione:
imamo vtis, da se jim nikamor ne mudi abbiamo la sensazione che non abbiano alcuna fretta
5. impronta, tipo:
vtis kovanca, medalje il tipo di una moneta, di una medaglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti vtis na koga fare impressione su qcn.
s potovanja odnesti nepozabne vtise riportare dal viaggio impressioni indimenticabili
pog. pustiti slab vtis fare brutta impressione, non piacere
narediti kaj samo zaradi vtisa fare qcs. soltanto per impressionare
šport. ocena za umetniški vtis punteggio per l'impressione artistica - vuōto
A) agg.
1. prazen; nezaseden:
botte vuota prazen sod
a mani vuote ne da bi kaj dosegel
a stomaco vuoto tešč
testa vuota puhloglavec
rimanere con le tasche vuote ostati praznih rok
2. pren. prazen, puhel:
discorsi vuoti prazno besedičenje
B) m
1. fiz. vakuum:
sotto vuoto vakuumsko shranjen, konzerviran (preparat, proizvod)
2. aero
vuoto d'aria zračna luknja, zračni žep
3. praznina; vrzel; prazno:
cadere nel vuoto pren. pasti v prazno, ostati brez odziva (besede, predlogi)
fare il vuoto intorno a sé pren. odvrniti, odvračati vse okoli sebe; do tal premagati, prekašati nasprotnike
fissare il vuoto strmeti v prazno
4. trgov. prazna embalaža, prazna posoda, prazna steklenica:
vuoto a perdere, a rendere embalaža, ki je ni treba, ki jo je treba vračati
restituire i vuoti vrniti prazne steklenice
5. pren. pomanjkanje; praznina, vrzel (tudi pren.):
vuoto di cassa blagajniški primanjkljaj, manko
vuoto di potere praznina v oblastnih strukturah
colmare un vuoto zapolniti vrzel
lasciare un gran vuoto pustiti veliko praznino (za seboj)
6. prazno, nepotrebno, jalovo:
assegno a vuoto nekriti ček
marcia, funzionamento a vuoto strojn. prosti tek
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
girare a vuoto strojn. teči v prazno; pren. biti jalov
scrivere a vuoto pisati brez odgovora; pren. pisati puhlosti
PREGOVORI: la natura aborrisce il vuoto preg. narava ne prenese praznine