martēllo
A) m
1. kladivo:
martello da falegname mizarsko kladivo
martello da muratore zidarsko kladivo
martello battifalce klepec
lavorare a martello obdelovati s kladivom (kovino)
lavorare di martello pren. natančno delati
sonare a martello biti plat zvona
2.
martello della campana kembelj
martello dell'uscio trkalo
martello forestale gozdno kladivo
martello pneumatico pnevmatično kladivo
martello del pianoforte glasba kladivce
3. anat. ušesno kladivce
4. šport kladivo:
lancio del martello metanje kladiva
martello da ghiaccio alpin. ledno kladivo
martello da roccia kladivo za skalo
5. bot. (bosso) pušpan (Buxus sempervirens)
B) agg.
pesce martello zool. kladvenica, jarem (Sphyrna zygaena)
Zadetki iskanja
- martinētto m tehn. dvigalo:
martinetto a vite vijačno dvigalo
martinetto idraulico hidravlično dvigalo - mása (-e) f
1. (surovina za izdelke) massa:
gnetljiva, kompaktna masa massa malleabile, omogenea
kovinska, papirna, steklena masa massa di metallo, di carta, di vetro
umetne, plastične, sintetične mase materiali sintetici
2. (gmota) massa:
temna masa mestnih hiš la massa scura delle case cittadine
3. pejor. massa, moltitudine:
demonstrirajoča masa la massa dei dimostranti
4. publ. (množica) massa:
psihologija mase la psicologia della massa
dvigniti se nad maso elevarsi sopra la massa, sopra il livello della massa
5. (količina, množina) massa; ekst. pren. volume:
masa (obseg)
naložb il volume degli investimenti
6. fiz., kem. massa:
atomska, molekulska masa massa atomica, molecolare
mirovna masa massa di quiete, di riposo
7. gastr. massa
8. elektr. massa:
priključek na maso contatto a massa
zvezati z maso mettere a massa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. dedna masa (genotip) genotipo
gozd. lesna, sečna masa massa legnosa, da abbattere
jur. likvidacijska (stečajna)
masa massa fallimentare
zapuščinska masa massa ereditaria
meteor. zračna masa massa d'aria - máska (-e) f
1. maschera; bautta:
natakniti si, nositi, sneti masko mettersi la maschera, in maschera; portare la maschera, togliersi la maschera
pustne maske maschere (carnevalesche)
ples v maskah ballo in maschera
obredne maske maschere rituali
2. pren. (krinka) maschera, simulazione, manto, velo:
pod masko zunanjega blišča se skriva notranja revščina sotto il manto dello sfarzo esteriore si nasconde una miseria interiore
3. (predmet za zaščito obraza) maschera:
plinska maska maschera antigas
podvodna, potapljaška maska maschera subacquea
zaščitna maska maschera antipolvere
4.
posmrtna maska maschera
5. kozm. maschera di bellezza:
blatna maska maschera di fango
hranilna maska maschera idratante
6. avt. avantreno; metal. forma di fonderia; um. mascherone; vet. mascherina; voj. mascheramento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. strgati komu masko z obraza togliere la maschera a qcn., smascherare qcn.
med. kisikova maska maschera a ossigeno
med. maska za narkozo maschera per anestesia
šport. sabljaška maska maschera da scherma
med. zaščitna maska maschera sanitaria, mascherina - massa
A) f
1. gmota, množica:
massa cerebrale anat. možganska gmota
2. množica, mnoštvo:
commettere una massa di stupidaggini zagrešiti kup neumnosti
3. sociol. masa, množica, mnoštvo (tudi ekst.):
masse popolari delovne množice
mezzi di comunicazione di massa množična občila:
in massa množično, masovno, vsi skupaj
assolvere, condannare in massa oprostiti, obsoditi vse brez razlike
far massa gnesti se, zgrinjati se; večina; slabš. trop, krdelo:
una massa di delinquenti krdelo zločincev, zlikovcev
4. fiz. masa
5. elektr. masa:
collegare a massa spojiti z maso
6. glasba glasovi, instrumenti (skupaj):
massa orchestrale orkester, instrumenti
massa corale zbor, pevci
7. pravo masa:
massa ereditaria zapuščinska masa
massa dei creditori upniki
massa fallimentare stečajna masa
8. voj. koncentracija (vojaških sil na kakem področju)
B) agg. invar.
uomo massa sociol. človek iz množice, povprečen človek
grammo massa fiz. grammasa - mást (-í) f
1. (živalska) grasso:
svinjska mast strutto, grasso di maiale
2. kem. grasso:
pren. namazati koga z brezovo, leskovo mastjo picchiare uno di santa ragione, spianare a uno la gobba
teh. briketna mast grasso lubrificante - mašíti (-ím)
A) imperf. ➞ zamašiti
1. tappare, turare; zeppare:
mašiti luknje tappare i buchi
mašiti rano tamponare la ferita
mašiti luknje v obleki rattoppare il vestito
pren. mašiti si ušesa in oči pred resnico chiudere orecchie e occhi davanti alla (più evidente) realtà, non arrendersi all'evidenza dei fatti
pren. mašiti luknje, vrzeli colmare le lacune
mašiti s trskami sverzare
mašiti z vložki tassellare
2. pigiare, stipare, ficcare, riempire
3. pog. pren. mettere insieme, pasticciare, fare:
celo popoldne je mašil nalogo è stato tutto il pomeriggio dietro a raffazzonare il compito
B) mašíti se (-ím se) imperf. refl.
1. mangiare, ingollare:
mašiti se z jedjo ingollare il cibo
2. (tlačiti se) pigiarsi - matēria f
1. snov, tvar:
materie prime surovine
materia grigia anat. siva živčna snov
materia purulenta, materia med. gnoj
2. predmet (govora, misli, raziskovanja):
materia delicata občutljiv predmet, kočljiva zadeva
in materia di kar zadeva, glede na
indice delle materie predmetno kazalo
3. šol. predmet:
materia d'insegnamento učni predmet
4. pren. priložnost, izgovor, povod:
dar materia a sospetti dati povod za sumničenja - mática (-e) f
1. zool. regina (delle api, delle formiche); ape regina:
jalova matica ape regina sterile
2. strojn. dado:
holandska matica manicotto
krilna matica dado ad alette, galletto
kronska matica dado a corona
luknjasta matica dado a intagli (con copiglia)
nasprotna matica controdado
slepa matica dado cieco
3. alveo (del fiume); (matična dežela) madrepatria, paese d'origine
4.
Slovenska matica Società letteraria slovena
Glasbena matica Società filarmonica
5.
biserna matica madreperla
ocetna matica madre dell'aceto
6. star. (matična knjiga) registro anagrafico
7. tisk. (matrica) matrice
8. anat.
nohtna matica matrice dell'unghia - matílda (-e) f pog. pren.
matilda ga je pobrala è andato a ingrassare i cavoli, ha tirato le cuoia - matrimōnio m (pl. -ni) poroka, zakon, zakonska zveza:
matrimonio civile civilna poroka
matrimonio religioso cerkvena poroka
unirsi in matrimonio poročiti se
matrimonio rato e non consumato cerkveno veljaven, a ne konzumirani zakon
matrimonio di convenienza zakon iz koristoljubja - mattina f jutro, dopoldan:
da mattina a sera ves dan
di prima mattina navsezgodaj
perdere la mattina zapraviti dopoldne - matto2 agg.
scacco matto šah šah mat:
dare scacco matto a qcn. pren. koga matirati, premagati - mattonēlla f
1. pomanjš. od ➞ mattone majhna opeka
2. gradb. ploščica
3. ekst. štirioglat predmet:
stoffa a mattonella karirasto blago
4. kulin. južnoital. sladoledna ploščica
5. igre mantinela (pri biljardu)
6. ekst. briket, stisnjenec - maturità f
1. zrelost (tudi pren.):
venire a maturità dozoreti
maturità degli anni zrela leta
il ragazzo mostra grande maturità fant kaže veliko zrelost
2. pren. izpolnitev, popolnost
3. šol. matura:
conseguire la maturità classica, scientifica maturirati na klasični, realni gimnaziji
esame di maturità matura, zrelostni izpit - mázati (mážem)
A) imperf. ➞ namazati
1. ungere; lucidare; spalmare; imbiancare, tinteggiare:
mazati čevlje lucidare le scarpe
mazati kruh z marmelado spalmare il pane di marmellata
mazati steno tinteggiare, imbiancare la parete
šport. mazati smučke sciolinare
mazati z oljem oliare
mazati z voskom incerare
2. pog. (ličiti) truccare
3. teh. ingrassare, lubrificare:
mazati ležaje ingrassare i cuscinetti
4. pren. (podkupovati) ungere:
mazati koga ungere le ruote a qcn.
5. (delati kaj umazano) sporcare, insudiciare, imbrattare, macchiare:
pren. da bi sebe opral, druge maže per lavare se stesso, imbratta il buon nome degli altri
6. pren. picchiare, menare:
mazati koga s palico suonarle a qcn. col bastone
7. žarg. igre giocare un carico (sulle carte del compagno)
8. pog. pren. togliere d'impiccio qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. mazati si s čim roke sporcarsi le mani con qcs.
šport. mazati koga battere qcn.
pren. mazati komu oči gettare fumo negli occhi a qcn.
B) mázati se (mážem se) imperf. refl.
1. sporcarsi, macchiarsi, imbrattarsi
2. (ličiti se) truccarsi, imbellettarsi
3. pog.
ven se mazati cavarsi d'impiccio - mazzo m
1. šop, šopek (tudi ekst.):
a mazzi pomešano
2. pren. slabš., šalj. kup, kopica (ljudi):
entrare nel mazzo pridružiti se, vključiti se v posel
mettere tutti nello stesso mazzo ne ločiti zrna od plev
3. igre šop kart:
essere di mazzo deliti karte
fare il mazzo zmešati karte - me pron.
1. mene, meni, menoj:
da me (jaz) sam
fra me e me pri sebi
per, secondo me po mojem
quanto a me kar se mene tiče
2. jaz:
povero me! ubogi jaz!, jojmene!
è bravo quanto me dober je kot jaz
il padrone sono me! šalj. jaz sem gospodar!, jaz ukazujem!
3. mi (pred 'la', 'le', 'li', 'lo', 'ne'):
mandamelo pošlji mi ga! - mèč (-a) m
1. spada; knjiž. brando, ferro; šalj. durlindana:
izdreti, izvleči, potegniti meč sguainare la spada
opasati si meč cingere la spada
vihteti meč brandire la spada
ročaj, ščitnik, rezilo, konica meča manico, coccia, lama, punta della spada
pren. dvorezni meč spada a doppio taglio (tudi pren.)
prekrižati meče incrociare i ferri
uničiti z ognjem in mečem mettere a ferro e fuoco
2. pren. spada:
meč pravice la spada della giustizia
3. nareč. bot. spadacciola, gladiolo (Gladiolus segetum)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zatreti upor z ognjem in mečem soffocare la rivolta col ferro e col fuoco
pren. Damoklejev meč la spada di Damocle
požiralec mečev mangiatore di spade
PREGOVORI:
kdor meč rabi, ga meč pohabi chi di spada ferisce, di spada perisce - méd (-ú) m
1. miele; nettare; secrezione mellea:
sladek kot med dolce come il miele
akacijin, lipov med miele di acacia, di tiglio
čebelji, umetni med miele di ape, miele artificiale
točiti med torchiare il miele
točeni med miele centrifugato
pren. med in mleko latte e miele
2. pren. miele:
pren. iti za med andare a ruba
3. star. (medica) idromele; pren.
tam se cedi med in mleko paese dove scorre il latte e il miele, paese di Bengodi
pren. sam med ga je persona tutta miele
mazati koga z medom lisciare, lusingare, adulare qcn.
na to gredo ljudje kot muhe na med esserne attratti come le mosche dal miele
sekira mu je padla v med per lui è stato un terno al lotto
turški med miele turco
PREGOVORI:
na jeziku med, v srcu led volto di miele, cuore di fiele