Franja

Zadetki iskanja

  • tákšenle (-šnale -šnole) adj. (tak, takšen) questo (-a), così, cosiffatto (-a), simile:
    v takšnile hiši je lepo živeti è bello stare in una casa così
  • tale

    A) agg.

    1. tak, takšen

    2. tolik, tolikšen

    3.
    tale... tale kakršen... takšen:
    tale il padre, tale il figlio kakršen oče, takšen sin

    4. ta:
    in tali condizioni dovetti cedere v teh pogojih sem moral popustiti

    B) agg.

    1. neki
    un tal quale pog. nekak:
    ti vuole un tale ragionier Rossi po tebi sprašuje neki računovodja Rossi

    2. ta (nedoločno):
    vieni il giorno tale, all'ora tale pridi na ta dan, ob tej uri

    C) pron. ta, tale

    Č) pron.
    un tale, una tale
    il tal dei tali nekdo
  • tále (tále tóle)

    A) pron. (ta) questi, questa; costui, costei (pl. costoro):
    tale mi že ne bo ukazoval non mi faccio certo comandare da costui
    tole je pa ključ od stanovanja questa è la chiave dell'appartamento

    B) tále (tále tóle) adj. questo, questa; codesto, codesta:
    pišem s temle pisalnim strojem scrivo con questa macchina (da scrivere)
    v tejle hiši sem jaz gospodar in questa casa comando io, qui comando io
  • tàm adv.

    1. lì, là (per lo stato in luogo):
    tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
    tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
    tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo

    2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
    padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
    zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento

    3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
    tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
    tu in tam, tu pa tam qua e là

    4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città

    5. (na isti stopnji) lì, là:
    spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo

    6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
    stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
    potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
    pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
    pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
    pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
    glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem
  • tamburo

    A) m

    1. glasba boben:
    a tamburo battente, sul tamburo pren. v veliki naglici, nemudoma, takoj
    battuta di tamburo znak z bobnom
    rullo del tamburo bobnanje
    avere la pancia come un tamburo biti sit kot boben
    battere il tamburo pren. delati reklamo zase

    2. bobnar; vojaški tambor

    3. arhit. tambur (kupola)

    4. arhit. boben (pri stebru)

    5. tehn. boben

    6. voj.
    pistola a tamburo revolver, pištola na bobenček

    7. avto zavorni boben

    8. inform.
    tamburo magnetico magnetni boben

    9. navt.
    tamburo dell'ancora sidrni boben
    tamburo delle ruote kolesni pokrov (pri starinskih parnikih)

    10. tekstil boben
    tamburo a denti bobnasti rahljalnik

    11. hist. skrinjica za ovadbe

    12. publ. žarg. oglas abonentskih cen

    13. gled. vitel (za premikanje scen)

    14. oporni zid (pri starinskih utrdbah)

    B) agg. invar. zool.
    pesce tamburo (pesce luna) svetlica (Lampris luna)
  • tamponare v. tr. (pres. tampono)

    1. tamponirati, zamašiti s tamponom; vstaviti, vstavljati tampon
    tamponare una falla pren. zapolniti luknjo, vrzel

    2. avto zadeti, trčiti (od zadaj):
    l'autobus ha tamponato un autocarro avtobus je trčil v tovornjak
  • tančíca (-e) f

    1. tekst. velo;
    rokavi iz tančice maniche di velo

    2. obl. velo, veletta:
    klobuk s tančico cappello con la veletta
    poročna, žalna tančica velo nuziale (da sposa), velo nero

    3. pren. velo:
    tančica dima, megle un velo di fumo, di nebbia
    zaviti v tančico skrivnosti stendere un velo di mistero
    njena smrt je še vedno zavita v tančico skrivnosti la sua morte è tuttora avvolta nel mistero
    pren. odgrinjati tančico s česa (razkrivati) svelare qcs.
    ugotavljati stilne tančice besedila scoprire le sfumature stilistiche del testo
  • tanto1

    A) agg.

    1. tolik, tolikšen, toliko:
    dopo tanto studiare non ha trovato un buon lavoro po tolikem študiju ni našel poštene zaposlitve

    2. veliko, mnogo:
    poveretto, ha passato tanti guai veliko je prestal, ubožec; pog.
    tanto e poi tanto, ma tanto, tanto tanto zelo veliko

    3. (v vprašalnih in klicalnih izrazih) toliko:
    non fare tanti complimenti ne pusti se toliko prositi!

    4. (v primerjalnih stavkih)
    tanto... quanto toliko... kolikor:
    spende tanti soldi quanti ne guadagna porabi več denarja, kolikor ga zasluži

    5. ravno toliko:
    ho cambiato la banconota in tanti biglietti da mille zamenjal sem bankovec v same tisočake

    6.
    ogni tanto vsake toliko:
    ogni tanti chilometri c'è un distributore di benzina vsakih toliko kilometrov je bencinska črpalka

    7. (kot nevtrum ob izpustitvi samostalnika) toliko, mnogo:
    ho tanto da fare imam toliko dela
    da tanto tega zmožen:
    tu non sei da tanto ti nisi tega zmožen
    di tanto in tanto, ogni tanto vsake toliko, občasno
    a dir tanto kvečjemu
    fino a tanto che dokler
    fra non tanto kmalu, v kratkem
    or non è tanto pred kratkim
    arrivare, giungere a tanto drzniti si celo
    combinarne tante toliko jih pogruntati
    darne tante a qcn. koga pošteno premlatiti
    dirne tante a qcn. komu jih nabrenkati, koga ošteti

    B) pron.

    1.
    tanti pl. mnogo, veliko (oseb)
    tanti lo trovano antipatico mnogim je zoprn

    2. mnogo, veliko (stvari):
    quanti anni hai? - tanti! Koliko si star? - Veliko!

    3.
    tanto... quanto ravno toliko

    4. toliko (za izražanje nedoločene količine):
    dei soldi che prendo tanti sono per la casa, tanti per le mie spese personali od zasluženega denarja ga gre toliko za gospodinjstvo, toliko pa za osebne potrebe

    5. (z vrednostjo nevtruma za izražanje nedoločene količine) toliko:
    pago l'appartamento un tanto al mese za stanovanje plačam toliko na mesec
    non più che tanto samo toliko, ne preveč, malo
    tant'è vseeno je
    tanto vale vseeno je, bolje bi bilo
    con tanto di celo s, prav s:
    un barista con tanto di farfalla barman z metuljčkom
    ascoltare con tanto di orecchie pren. pozorno prisluhniti
    guardare con tanto d'occhi pren. debelo pogledati
    rimanere con tanto di naso pren. ostati z dolgim nosom
  • tappare

    A) v. tr. (pres. tappo) zamašiti, začepiti:
    tappare la botte začepiti sod
    tappare la bocca a qcn. pren. komu zapreti usta
    tappare un buco pren. zamašiti luknjo, nekako poravnati dolg
    tappare la finestra zadelati, zatesniti okno
    tapparsi gli occhi, le orecchie pren. zatiskati si oči, ušesa

    B) ➞ tapparsi v. rifl. (pres. mi tappo) zapreti, zapirati se:
    tapparsi in casa zapreti se v hišo
  • tárča (-e) f

    1. bersaglio, segno:
    streljati v tarčo tirare, sparare al bersaglio
    zadeti, zgrešiti tarčo colpire, mancare il bersaglio
    fiksna, premična tarča bersaglio fisso, mobile

    2. pren. bersaglio:
    biti tarča napadov essere il bersaglio di attacchi
    zaradi svoje nerodnosti je tarča splošnega posmeha per la sua goffaggine è lo zimbello di tutti
  • tardi avv.

    1. pozno, kasno:
    a più tardi! (skoraj) nasvidenje!
    al più tardi najkasneje
    fino a tardi do poznih ur
    presto o tardi prej ali slej
    sul tardi, verso il tardi kasno zvečer, v zgodnjih jutranjih urah
    far tardi zamuditi se, biti pozen

    2. pozno, z zamudo:
    si è fatto tardi pozno je že
    PREGOVORI: meglio tardi che mai preg. bolje pozno kot nikoli
    chi tardi arriva male alloggia preg. kdor prej pride, prej melje
  • tasca f

    1. obl. žep:
    tasca a battente, tagliata našiti, vrezani žep
    fazzoletto da tasca žepni robec
    avere in tasca qcn., averne le tasche piene biti koga sit
    avere le tasche asciutte imeti sušo v žepu
    conoscere come le proprie tasche poznati kot lastni žep
    non entrare (a qcn.) nulla in tasca ne imeti koristi
    prenderla in tasca vulg. biti prevaran, ogoljufan
    riempirsi le tasche pren. obogateti, veliko zaslužiti
    ripulirsi, vuotarsi le tasche pren. vse zafrčkati, obubožati
    rompere le tasche a vulg. koga nadlegovati
    starsene con le mani in tasca biti brez dela, postopati
    vuotare le tasche a qcn. komu izprazniti žepe, koga okrasti

    2. ekst. žep (v denarnicah, kovčkih ipd.)

    3. kulin. slaščičarska vrečka

    4. anat. žep; mošnja:
    tasca del nero zool. mošnja barvnega izločka
  • tasso3 m

    1. stopnja:
    tasso di natalità nataliteta, rodnost

    2. ekon. obrestna mera
    tasso di sconto eskontna mera

    3. med.
    tasso di zucchero nel sangue glikemija, količina sladkorja v krvi
  • távati (-am) imperf.

    1. brancicare, annaspare, arrancare

    2. vagare, errare, girovagare

    3. pren. brancolare:
    tavati v temi brancolare nel buio
    tavati v zablodi brancolare nell'errore
  • teatro m

    1. gledališče; ekst. gledališka predstava:
    gente di teatro gledališčniki
    opera per il teatro gledališko delo
    teatro di posa film studio
    andare a teatro iti v gledališče, obiskati gledališko predstavo

    2. gledališče, gledališka dela:
    teatro lirico, di prosa opera, operno gledališče; drama, dramsko gledališče
    il teatro di Shakespeare Shakespearova gledališka dela

    3. gled. občinstvo, publika

    4. prizorišče:
    teatro di operazioni voj. bojišče
    armi di teatro voj. strateško (nuklearno) orožje

    5. šol. (univerzitetna) predavalnica:
    teatro anatomico anatomska predavalnica
  • technicōlor m invar. film tehnikolor:
    in technicolor pren. pog. v kričečih barvah
  • tečáj (-a) m

    1. cardine (di porta, finestra)

    2. geogr. polo:
    južni, severni tečaj Polo Sud, Polo Nord
    astr. nebesni tečaj polo celeste
    geogr. tečaj mraza il polo del freddo

    3. šol. corso, scuola:
    vpisati se na tečaj, obiskovati tečaj iscriversi a, frequentare un corso
    začetni, nadaljevalni tečaj corso per principianti, corso superiore
    tečaj srednje stopnje corso medio
    večerni tečaji corsi serali
    strojepisni tečaj corso di dattilografia
    tečaj angleščine corso di inglese
    tečaj krojenja in šivanja scuola di taglio e cucito
    dopisni, intenzivni tečaj corso per corrispondenza, corso intensivo

    4. ekon. corso, cambio:
    uradni tečaj corso ufficiale
    drseči tečaj corso mobile
    ekon. borzni tečaj corso, quotazione di borsa
    ECU je po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 31.12. ... cambio dell'euro secondo il corso medio in vigore presso la Banca di Slovenia in data 31/12 ...

    5. (dolžinska mera, okoli 200 m) stadio

    6. strojn. asse
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. misliti, da je svet skočil s tečajev credere che sia crollato il mondo
    pren. premikati svet v tečajih rivoluzionare il mondo
  • têči (têčem) imperf.

    1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
    kri teče il sangue scorre
    teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
    pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
    iz rane teče kri la ferita gronda sangue
    teči kot blisk correre come il fulmine
    teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
    teči sem in tja correre avanti e indietro
    besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
    teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
    po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
    voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
    mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
    vrv teče po škripcu la fune scarrucola
    teči nazaj rifluire (di fiume)
    teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
    teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
    Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio

    2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
    kolesa tečejo le ruote girano

    3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
    misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
    dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
    grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre

    4. (trajati) correre:
    teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
    čas hitro teče il tempo corre veloce

    5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
    oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico

    6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
    teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
    tečem po kruh corro a comprare il pane
    teči kot zajec correre come una lepre
    teči 100 metrov correre i cento metri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
    plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
    pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
    pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
    evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
    zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
    ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua
  • téden (-dna) m settimana:
    tedna ni in ni konec la settimana è lunga a non finire
    izostajati po cele tedne essere assenti per intere settimane
    v nekaj tednih bo delo končano in poche settimane il lavoro sarà terminato
    teden dni bom doma starò a casa per una settimana
    medeni tedni la luna di miele
    teden Rdečega križa la settimana della Croce Rossa
    delovni teden settimana lavorativa
    petdnevni delovni teden settimana corta
    konec tedna il fine settimana, il week end
    rel. veliki teden la settimana santa
  • téhtati (-am) imperf. tr., intr. ➞ stehtati

    1. tr. pesare:
    tehtati na kuhinjski tehtnici pesare sulla bilancia da cucina
    tehtati v karatih caratare

    2. intr. pesare:
    paket je tehtal pet kilogramov il pacco pesava cinque chili

    3. tr. pren. pesare, soppesare, valutare, considerare:
    tehtati vsako besedo pesare ogni parola
    tehtati možnosti valutare le chance, le possibilità
    dolgo je tehtal, kaj storiti a lungo considerò cosa fare