tákšenle (-šnale -šnole) adj. (tak, takšen) questo (-a), così, cosiffatto (-a), simile:
v takšnile hiši je lepo živeti è bello stare in una casa così
Zadetki iskanja
- tale
A) agg.
1. tak, takšen
2. tolik, tolikšen
3.
tale... tale kakršen... takšen:
tale il padre, tale il figlio kakršen oče, takšen sin
4. ta:
in tali condizioni dovetti cedere v teh pogojih sem moral popustiti
B) agg.
1. neki
un tal quale pog. nekak:
ti vuole un tale ragionier Rossi po tebi sprašuje neki računovodja Rossi
2. ta (nedoločno):
vieni il giorno tale, all'ora tale pridi na ta dan, ob tej uri
C) pron. ta, tale
Č) pron.
un tale, una tale
il tal dei tali nekdo - tále (tále tóle)
A) pron. (ta) questi, questa; costui, costei (pl. costoro):
tale mi že ne bo ukazoval non mi faccio certo comandare da costui
tole je pa ključ od stanovanja questa è la chiave dell'appartamento
B) tále (tále tóle) adj. questo, questa; codesto, codesta:
pišem s temle pisalnim strojem scrivo con questa macchina (da scrivere)
v tejle hiši sem jaz gospodar in questa casa comando io, qui comando io - tàm adv.
1. lì, là (per lo stato in luogo):
tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo
2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento
3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
tu in tam, tu pa tam qua e là
4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città
5. (na isti stopnji) lì, là:
spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo
6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem - tamburo
A) m
1. glasba boben:
a tamburo battente, sul tamburo pren. v veliki naglici, nemudoma, takoj
battuta di tamburo znak z bobnom
rullo del tamburo bobnanje
avere la pancia come un tamburo biti sit kot boben
battere il tamburo pren. delati reklamo zase
2. bobnar; vojaški tambor
3. arhit. tambur (kupola)
4. arhit. boben (pri stebru)
5. tehn. boben
6. voj.
pistola a tamburo revolver, pištola na bobenček
7. avto zavorni boben
8. inform.
tamburo magnetico magnetni boben
9. navt.
tamburo dell'ancora sidrni boben
tamburo delle ruote kolesni pokrov (pri starinskih parnikih)
10. tekstil boben
tamburo a denti bobnasti rahljalnik
11. hist. skrinjica za ovadbe
12. publ. žarg. oglas abonentskih cen
13. gled. vitel (za premikanje scen)
14. oporni zid (pri starinskih utrdbah)
B) agg. invar. zool.
pesce tamburo (pesce luna) svetlica (Lampris luna) - tamponare v. tr. (pres. tampono)
1. tamponirati, zamašiti s tamponom; vstaviti, vstavljati tampon
tamponare una falla pren. zapolniti luknjo, vrzel
2. avto zadeti, trčiti (od zadaj):
l'autobus ha tamponato un autocarro avtobus je trčil v tovornjak - tančíca (-e) f
1. tekst. velo;
rokavi iz tančice maniche di velo
2. obl. velo, veletta:
klobuk s tančico cappello con la veletta
poročna, žalna tančica velo nuziale (da sposa), velo nero
3. pren. velo:
tančica dima, megle un velo di fumo, di nebbia
zaviti v tančico skrivnosti stendere un velo di mistero
njena smrt je še vedno zavita v tančico skrivnosti la sua morte è tuttora avvolta nel mistero
pren. odgrinjati tančico s česa (razkrivati) svelare qcs.
ugotavljati stilne tančice besedila scoprire le sfumature stilistiche del testo - tanto1
A) agg.
1. tolik, tolikšen, toliko:
dopo tanto studiare non ha trovato un buon lavoro po tolikem študiju ni našel poštene zaposlitve
2. veliko, mnogo:
poveretto, ha passato tanti guai veliko je prestal, ubožec; pog.
tanto e poi tanto, ma tanto, tanto tanto zelo veliko
3. (v vprašalnih in klicalnih izrazih) toliko:
non fare tanti complimenti ne pusti se toliko prositi!
4. (v primerjalnih stavkih)
tanto... quanto toliko... kolikor:
spende tanti soldi quanti ne guadagna porabi več denarja, kolikor ga zasluži
5. ravno toliko:
ho cambiato la banconota in tanti biglietti da mille zamenjal sem bankovec v same tisočake
6.
ogni tanto vsake toliko:
ogni tanti chilometri c'è un distributore di benzina vsakih toliko kilometrov je bencinska črpalka
7. (kot nevtrum ob izpustitvi samostalnika) toliko, mnogo:
ho tanto da fare imam toliko dela
da tanto tega zmožen:
tu non sei da tanto ti nisi tega zmožen
di tanto in tanto, ogni tanto vsake toliko, občasno
a dir tanto kvečjemu
fino a tanto che dokler
fra non tanto kmalu, v kratkem
or non è tanto pred kratkim
arrivare, giungere a tanto drzniti si celo
combinarne tante toliko jih pogruntati
darne tante a qcn. koga pošteno premlatiti
dirne tante a qcn. komu jih nabrenkati, koga ošteti
B) pron.
1.
tanti pl. mnogo, veliko (oseb)
tanti lo trovano antipatico mnogim je zoprn
2. mnogo, veliko (stvari):
quanti anni hai? - tanti! Koliko si star? - Veliko!
3.
tanto... quanto ravno toliko
4. toliko (za izražanje nedoločene količine):
dei soldi che prendo tanti sono per la casa, tanti per le mie spese personali od zasluženega denarja ga gre toliko za gospodinjstvo, toliko pa za osebne potrebe
5. (z vrednostjo nevtruma za izražanje nedoločene količine) toliko:
pago l'appartamento un tanto al mese za stanovanje plačam toliko na mesec
non più che tanto samo toliko, ne preveč, malo
tant'è vseeno je
tanto vale vseeno je, bolje bi bilo
con tanto di celo s, prav s:
un barista con tanto di farfalla barman z metuljčkom
ascoltare con tanto di orecchie pren. pozorno prisluhniti
guardare con tanto d'occhi pren. debelo pogledati
rimanere con tanto di naso pren. ostati z dolgim nosom - tappare
A) v. tr. (pres. tappo) zamašiti, začepiti:
tappare la botte začepiti sod
tappare la bocca a qcn. pren. komu zapreti usta
tappare un buco pren. zamašiti luknjo, nekako poravnati dolg
tappare la finestra zadelati, zatesniti okno
tapparsi gli occhi, le orecchie pren. zatiskati si oči, ušesa
B) ➞ tapparsi v. rifl. (pres. mi tappo) zapreti, zapirati se:
tapparsi in casa zapreti se v hišo - tárča (-e) f
1. bersaglio, segno:
streljati v tarčo tirare, sparare al bersaglio
zadeti, zgrešiti tarčo colpire, mancare il bersaglio
fiksna, premična tarča bersaglio fisso, mobile
2. pren. bersaglio:
biti tarča napadov essere il bersaglio di attacchi
zaradi svoje nerodnosti je tarča splošnega posmeha per la sua goffaggine è lo zimbello di tutti - tardi avv.
1. pozno, kasno:
a più tardi! (skoraj) nasvidenje!
al più tardi najkasneje
fino a tardi do poznih ur
presto o tardi prej ali slej
sul tardi, verso il tardi kasno zvečer, v zgodnjih jutranjih urah
far tardi zamuditi se, biti pozen
2. pozno, z zamudo:
si è fatto tardi pozno je že
PREGOVORI: meglio tardi che mai preg. bolje pozno kot nikoli
chi tardi arriva male alloggia preg. kdor prej pride, prej melje - tasca f
1. obl. žep:
tasca a battente, tagliata našiti, vrezani žep
fazzoletto da tasca žepni robec
avere in tasca qcn., averne le tasche piene biti koga sit
avere le tasche asciutte imeti sušo v žepu
conoscere come le proprie tasche poznati kot lastni žep
non entrare (a qcn.) nulla in tasca ne imeti koristi
prenderla in tasca vulg. biti prevaran, ogoljufan
riempirsi le tasche pren. obogateti, veliko zaslužiti
ripulirsi, vuotarsi le tasche pren. vse zafrčkati, obubožati
rompere le tasche a vulg. koga nadlegovati
starsene con le mani in tasca biti brez dela, postopati
vuotare le tasche a qcn. komu izprazniti žepe, koga okrasti
2. ekst. žep (v denarnicah, kovčkih ipd.)
3. kulin. slaščičarska vrečka
4. anat. žep; mošnja:
tasca del nero zool. mošnja barvnega izločka - tasso3 m
1. stopnja:
tasso di natalità nataliteta, rodnost
2. ekon. obrestna mera
tasso di sconto eskontna mera
3. med.
tasso di zucchero nel sangue glikemija, količina sladkorja v krvi - távati (-am) imperf.
1. brancicare, annaspare, arrancare
2. vagare, errare, girovagare
3. pren. brancolare:
tavati v temi brancolare nel buio
tavati v zablodi brancolare nell'errore - teatro m
1. gledališče; ekst. gledališka predstava:
gente di teatro gledališčniki
opera per il teatro gledališko delo
teatro di posa film studio
andare a teatro iti v gledališče, obiskati gledališko predstavo
2. gledališče, gledališka dela:
teatro lirico, di prosa opera, operno gledališče; drama, dramsko gledališče
il teatro di Shakespeare Shakespearova gledališka dela
3. gled. občinstvo, publika
4. prizorišče:
teatro di operazioni voj. bojišče
armi di teatro voj. strateško (nuklearno) orožje
5. šol. (univerzitetna) predavalnica:
teatro anatomico anatomska predavalnica - technicōlor m invar. film tehnikolor:
in technicolor pren. pog. v kričečih barvah - tečáj (-a) m
1. cardine (di porta, finestra)
2. geogr. polo:
južni, severni tečaj Polo Sud, Polo Nord
astr. nebesni tečaj polo celeste
geogr. tečaj mraza il polo del freddo
3. šol. corso, scuola:
vpisati se na tečaj, obiskovati tečaj iscriversi a, frequentare un corso
začetni, nadaljevalni tečaj corso per principianti, corso superiore
tečaj srednje stopnje corso medio
večerni tečaji corsi serali
strojepisni tečaj corso di dattilografia
tečaj angleščine corso di inglese
tečaj krojenja in šivanja scuola di taglio e cucito
dopisni, intenzivni tečaj corso per corrispondenza, corso intensivo
4. ekon. corso, cambio:
uradni tečaj corso ufficiale
drseči tečaj corso mobile
ekon. borzni tečaj corso, quotazione di borsa
ECU je po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 31.12. ... cambio dell'euro secondo il corso medio in vigore presso la Banca di Slovenia in data 31/12 ...
5. (dolžinska mera, okoli 200 m) stadio
6. strojn. asse
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. misliti, da je svet skočil s tečajev credere che sia crollato il mondo
pren. premikati svet v tečajih rivoluzionare il mondo - têči (têčem) imperf.
1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
kri teče il sangue scorre
teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
iz rane teče kri la ferita gronda sangue
teči kot blisk correre come il fulmine
teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
teči sem in tja correre avanti e indietro
besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
vrv teče po škripcu la fune scarrucola
teči nazaj rifluire (di fiume)
teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio
2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
kolesa tečejo le ruote girano
3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre
4. (trajati) correre:
teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
čas hitro teče il tempo corre veloce
5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico
6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
tečem po kruh corro a comprare il pane
teči kot zajec correre come una lepre
teči 100 metrov correre i cento metri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua - téden (-dna) m settimana:
tedna ni in ni konec la settimana è lunga a non finire
izostajati po cele tedne essere assenti per intere settimane
v nekaj tednih bo delo končano in poche settimane il lavoro sarà terminato
teden dni bom doma starò a casa per una settimana
medeni tedni la luna di miele
teden Rdečega križa la settimana della Croce Rossa
delovni teden settimana lavorativa
petdnevni delovni teden settimana corta
konec tedna il fine settimana, il week end
rel. veliki teden la settimana santa - téhtati (-am) imperf. tr., intr. ➞ stehtati
1. tr. pesare:
tehtati na kuhinjski tehtnici pesare sulla bilancia da cucina
tehtati v karatih caratare
2. intr. pesare:
paket je tehtal pet kilogramov il pacco pesava cinque chili
3. tr. pren. pesare, soppesare, valutare, considerare:
tehtati vsako besedo pesare ogni parola
tehtati možnosti valutare le chance, le possibilità
dolgo je tehtal, kaj storiti a lungo considerò cosa fare