Franja

Zadetki iskanja

  • povézanost (-i) f unione, coesione, collegamento, legame, concatenazione:
    povezanost misli in dejanj legame tra pensiero e azione
    povezanost med vzrokom in posledico concatenazione di causa ed effetto
  • povezáva (-e) f collegamento; allacciamento; concatenazione, nesso; raccordo; relazione:
    cestna, železniška povezava collegamento stradale, ferroviario
    povezava med vzrokom in posledico nesso, relazione di causa ed effetto
    povezava med materijo in obliko relazione tra materia e forma
    polit. povezava kandidatnih list apparentamento delle liste elettorali
  • povézniti (-em)

    A) perf. rovesciare; coprire:
    povezniti klobuk na glavo calcare il cappello in testa

    B) povézniti se (-em se) perf. refl. inclinarsi, piegarsi
  • povezoválen (-lna -o) adj. di collegamento; connettivo:
    voj. povezovalni hodnik camminamento
    povezovalni hodnik med hotelom in kopališčem corridoio di collegamento di albergo e piscina
  • poviševánje (-a) n elevazione; aumento, accrescimento; promozione; ekst. lode, elogio:
    željan je bil časti in poviševanja era avido di onori e lodi
  • povóhati (-am) perf. fiutare, annusare, odorare; pog. pren.
    ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, rimase solo come un cane
    pren. česa takega pri nas še pes ne bi povohal roba così da noi non la compra nessuno
    pren. nisi vreden, da te pes povoha sei un vero disutilaccio
    pren. dijak knjige še povohal ni lo studente il libro non lo ha nemmeno toccato
    pren. pijače še povohal ni non ha bevuto nemmeno un goccio
    pren. smodnika še nismo povohali non abbiamo ancora ricevuto il battesimo del fuoco
  • povòj (-ôja) m benda, bendaggio; fascia, fasciatura:
    elastični povoj fasciatura elastica, benda elastica
    mavčni povoj ingessatura
    pren. biti v povojih essere in fasce, essere allo stato iniziale
  • povpraševánje (-a) n domanda:
    ekon. ponudba in povpraševanje l'offerta e la domanda
  • povráčati (-am) | povrníti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. restituire, rimborsare; contraccambiare, rendere:
    povrniti stroške rimborsare le spese
    povračati dobroto z nehvaležnostjo contraccambiare la bontà con l'ingratitudine

    2. med. vomitare; rigurgitare

    B) povráčati se (-am se) | povrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. ripetersi, ricomparire; recidivare (malattia)

    2. (vrniti se) (ri)tornare:
    bibl. prah si in v prah se povrneš sei polvere e in polvere ritornerai
  • povračílo (-a) n

    1. restituzione, rimborso, rimuneratura, retribuzione, rifusione, compenso, risarcimento, indennità, spettanza, emenda:
    povračilo v denarju, v naravi compenso in denaro, in natura
    povračilo škode emenda, risarcimento dei danni
    povračilo (nadomestilo)
    za ločeno življenje indennità di trasferta

    2. contraccambio, rivalsa, rivincita; legge del taglione; contrappasso; ritorsione
  • povŕh

    A) adv. sopra; per di più, per giunta; per soprammercato:
    vzeli so mu pretihotapljeno blago, povrh pa so ga še zaprli gli confiscarono la merce contrabbandata e per giunta lo misero in prigione
    delati bolj povrh fare qcs. sottogamba, alla carlona

    B) povrh prep. sopra, su, oltre a:
    povrh puloverja obleči suknjo sopra il pullover mettere la giacca
  • površínski (-a -o) adj.

    1. di superficie, superficiale, subaereo:
    površinske vode acque superficiali
    površinski vodni tok corso d'acqua subaereo
    fiz. površinska napetost tensione superficiale
    površinska aktivnost tensioattività
    fiz. površinska gostota densità in superficie
    agr. površinsko okopavanje zappettatura
    lingv. površinska struktura struttura superficiale

    2. pren. superficiale, epidermico
  • povŕšje (-a) n superficie:
    suho in kamnito površje superficie arida e sassosa
    zemeljsko površje superficie terrestre
    splavati na površje venire in superficie, a galla
    pren. na površju so vedno eni in isti ljudje sono sempre le stesse persone ad essere nelle posizioni, nei punti chiave
  • pozába (-e) f dimenticanza, dimenticatoio, silenzio; knjiž. oblio:
    iti v pozabo andare, cadere in dimenticanza, cadere nel silenzio, nel dimenticatoio
    rešiti pozabe sottrarre all'oblio
  • pozábljen (-a -o) adj. dimenticato, scordato; perdonato:
    od vsega sveta pozabljen kraj un luogo in capo al mondo, a casa del diavolo, dimenticato da Dio
  • poznáti (-ám)

    A) perf.

    1. conoscere; praticare:
    poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
    poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

    2. conoscere, sapere, padroneggiare:
    poznati pot sapere la strada
    za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

    3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

    4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
    prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

    5. pren. (z nikalnico)
    ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
    ne poznati mere essere smodato
    ne poznati milosti essere spietato
    ne poznati olike essere screanzato, maleducato
    pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
    pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
    če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
    poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
    poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

    B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

    1.
    pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
    po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

    2.
    tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
    škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
    delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
    pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
    PREGOVORI:
    po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro
  • poznaválec (-lca) | -lka (-e) m, f conoscitore (-trice), intenditore (-trice); esperto (-a):
    poznavalec vin intenditore di vini
    ekst. poznavalec strategije stratega
    poznavalka matematike in fizike esperta in matematica e fisica
  • požéti (-žánjem) perf.

    1. mietere (tudi ekst.):
    požeti sadove svojega truda mietere i frutti delle proprie fatiche

    2. pren. mietere, raccogliere, ottenere:
    požeti hvalo, občudovanje mietere plausi, ammirazione
    v vojski mu je poželo obe nogi perse ambedue le gambe in guerra
    pri volitvah je ljudska stranka požela največ glasov il partito popolare ha avuto il maggior numero di voti alle elezioni
  • požírati (-am) | požrêti (-žrèm)

    A) imperf., perf.

    1. inghiottire, ingerire, ingoiare, ingollare, deglutire, trangugiare:
    požirati hrano, tekočino inghiottire, ingurgitare, trangugiare il cibo, le bevande; ekst. divorare
    požirati s pogledom divorare con lo sguardo

    2. ekst. inghiottire, smaltire, assorbire:
    kanal ne požira več il canale è intasato, occluso
    trg proizvodnje ne požira il mercato non è in grado di smaltire la produzione

    3. pren. inghiottire, ingoiare, trangugiare, mangiare:
    požirati solze inghiottire le lacrime
    požirati nasilje ingoiare soprusi
    požirati besede (slabo izgovarjati) mangiare le parole
    požirati žalitve, jezo inghiottire offese, trangugiare la bile

    4. pren. divorare, consumare, distruggere:
    dejavnost, ki požira veliko denarja un'attività che divora somme enormi
    plamen požira poslopje le fiamme divorano lo stabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    artist požira meč il giocoliere ingoia la spada
    avto je požiral kilometre l'automobile divorava i chilometri
    učenci kar požirajo učiteljeve besede gli scolari pendono dalle labbra del maestro
    požirati knjige leggere avidamente
    pren. požirati sline avere l'acquolina in bocca
    uši ga bodo požrle è pieno di pidocchi
    kar naprej, saj vas ne bomo požrli avanti avanti, non vi mangiamo mica
    požreti besedo rimangiarsi la parola, venir meno alla parola
    požreti koga živega avercela con qcn.
    požirati živce komu innervosire qcn., far saltare i nervi a qcn., dare ai nervi a qcn.

    B) požírati se (-am se) | požreti se (-žrém se) imperf., perf. refl. rodersi, arrovellarsi; ekst. litigare:
    požirati se od jeze mangiarsi il fegato
    ne bom se mešal, naj se sami med seboj požrejo io non mi impiccio: se la vedano tra loro
  • požírek (-rka) m sorso, goccio:
    v enem požirku in un sorso; d'un fiato
    povabiti na požirek offrire da bere