Franja

Zadetki iskanja

  • spustíti (-ím) | spúščati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. calare, abbassare, lasciar cadere;
    spustiti zapornice calare la chiusa
    spustiti sidro calare l'ancora
    spustiti dvignjeno roko abbassare la mano alzata

    2. calare; navt. calumare; immettere:
    navt. spustiti čoln po vodi calare la scialuppa in mare
    navt. spustiti vrvi, verige (z ladje) calumare cavi, catene
    spustiti ladjo v vodo varare la nave
    spuščati mrzel zrak v sobo immettere aria fredda nella stanza

    3. far entrare:
    spustiti koga v hišo far entrare qcn. in casa
    spustiti naprej far passare

    4. abbassare, calare, ribassare, diminuire:
    spustiti cene abbassare i prezzi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spustiti bunker v zrak far saltare la casamatta
    pren. spustiti kosti na klop sedersi sulla panca
    spustiti krilo, obleko allungare la gonna, il vestito
    spustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
    spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
    spustiti koga z vajeti sciogliere le briglie a qcn.
    spustiti pri ceni fare uno sconto, uno sconticino
    vet. spustiti samca k samici far accoppiare maschio e femmina
    spustiti koga iz ječe scarcerare qcn.

    B) spustíti se (-ím se) | spúščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. scendere, abbassarsi, calare; atterrare:
    temperatura se je spustila pod ničlo la temperatura è scesa sotto lo zero
    spustiti se na tla scendere a terra
    spuščati se s padalom paracadutarsi; lanciarsi col paracadute
    spuščati se v dolino scendere a valle; knjiž. divallare
    aer. spuščati se v drsnem letu planare

    2. pren. calare, scendere:
    v dolino se je spustila megla sulla valle è scesa la nebbia

    3. esporsi a; correre; lasciarsi andare; gettarsi; mettersi:
    spustiti se v nevarnost, v tveganje esporsi a un pericolo, a un rischio
    spuščati se v ljubezensko avanturo lasciarsi andare in un'avventura galante
    spustiti se v boj gettarsi nella mischia
    spustiti se v beg darsela a gambe, fuggire
    spustiti se v jok mettersi a piangere
    spustiti se v pogovor attaccar discorso
    spustiti se v dir, v tek mettersi a galoppare, a correre
    spustiti se v politiko darsi alla politica
    spustiti se za goro (o soncu) calare dietro il monte
    spustiti se na kolena gettarsi in ginocchio
    spustiti se na pot mettersi in cammino
    spustiti se na stol, v naslanjač sedersi, crollare sulla sedia, nella poltrona
    spustiti se v neko zadevo aver da fare con qcs.
    spustil si se predaleč, da bi se zdaj umaknil ti sei lasciato invischiare troppo per mollare tutto adesso
  • squarciare

    A) v. tr. (pres. squarcio)

    1. trgati; parati (tudi pren.):
    un urlo squarciò il silenzio krik je razparal tišino

    2. pren. razkriti, razkrivati; pretrgati

    B) ➞ squarciarsi v. rifl. (pres. mi squarcio) raztrgati se, razparati se (tudi pren.)
  • sráčji (-a -e) f di, della gazza:
    govoriti s sračjim glasom parlare con voce stridula, querula
    stanovanje kot sračje gnezdo un appartamento tutto sottosopra
    sračje gnezdo na glavi capelli arruffati, scarmigliati
    esej je pravo sračje gnezdo il saggio è un autentico guazzabuglio
  • srcé (-á) n

    1. anat. cuore:
    srce bije, utripa il cuore batte, palpita
    imeti zdravo srce avere un cuore sano
    zbadati pri srcu sentire punture al cuore
    bolezni srca in ožilja malattie cardiovascolari
    (v osmrtnicah) prenehalo je biti srce naše mame in babice ha cessato di battere il cuore della nostra cara mamma e nonna
    nositi otroka pod srcem essere incinta
    pritisniti koga na srce stringere qcn. al cuore
    pren. (srce kot središče čustvovanja) srce ne uboga razuma il cuore non sente ragioni
    poslušati glas srca ascoltare la voce del cuore
    srce igra od veselja il cuore è pieno di gioia, gioisce
    od groze se ji je krčilo srce inorridiva di raccapriccio

    2. pren. (v adv. rabi izraža intenzivnost čustva)
    iz srca se nasmejati ridere di cuore
    od srca privoščiti augurare di (tutto) cuore
    biti užaljen do dna srca essere offeso nel profondo del cuore

    3. pren. (skupek značajskih, čustvenih značilnosti) cuore:
    imeti čisto, plemenito srce avere un cuore puro, nobile
    materino zlato srce il cuore d'oro della madre

    4. pren. (kot nagovor) cuore, amore, cocco:
    srce moje, poljubi me cuore mio, baciami
    srce mamino, pridi sem cuore di mammà, vieni qui

    5. pren. (najpomembnejši človek v skupini, najpomembnejši del, središče) cuore:
    mati, srce družine la madre, cuore della famiglia
    strojnica je srce ladje la sala macchine è il cuore della nave
    sovražnik je prodrl v srce mesta i nemici sono penetrati nel cuore della città

    6. (srednji del solate, zelja ipd. ) cuore (dell'insalata, del cavolo cappuccio)

    7. igre (igralna karta) cuori

    8. les. cuore del legno, durame
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    srce mu je padlo v hlače s'è cacato addosso, se l'è fatta addosso
    od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
    ob misli mu je pokalo srce al pensiero si sentiva scoppiare il cuore
    pren. ta človek nima srca è un uomo senza cuore
    namesto srca ima kamen ha un cuore di pietra
    podariti komu srce dare il cuore a qcn.
    imeti srce na jeziku avere il cuore sulla lingua
    izgubiti srce innamorarsi perdutamente
    lajšati si srce z jokom consolare le pene del cuore piangendo
    nositi srce na dlani avere il cuore in mano
    odpreti, razkriti, razodeti srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
    izbrisati, iztrgati koga iz srca cancellare qcn. dal ricordo
    komu streti srce spezzare il cuore a qcn.
    pogovoriti se iz srca parlarsi apertamente
    (preveč) si gnati kaj k srcu avere (troppo) a cuore qcs.
    govoriti komu na srce parlare al cuore di qcn.
    pihati dekletu na srce corteggiare una ragazza
    položiti komu kaj na srce raccomandare qcs. a qcn.; implorare qcs. da qcn.
    potrkati na srce koga toccare il cuore di qcn.
    pren. gojiti gada na srcu nutrire una serpe in seno
    povedati, kar leži na srcu sfogarsi, sputare il rospo
    misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
    biti dobrega, mehkega srca avere un cuore d'oro
    jesti, kolikor je srce poželelo mangiare a crepapelle
    rel. S. Jezusovo srce Sacro Cuore (di Gesù)
    lectovo srce cuore di panpepato
    žel. srce kretnice cuore dello scambio
    med. srce dilatira, hipertrofira il cuore si dilata, si ipertrofizza
    presaditi srce fare il trapianto del cuore
    umetno srce cuore artificiale
    aritmija, evritmija srca aritmia, euritmia cardiaca
    PREGOVORI:
    daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
    česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
  • srébati (-am) | srébniti (-em) imperf., perf. sorbire, sorseggiare, bere; centellinare; succhiare:
    srebati juho bere il brodo
    srebati školjke succhiare le conchiglie
    srebati kavo centellinare il caffè
    pog. rad ga sreba è un ubriacone, una spugna
  • sréčanje (-a) n

    1. incontro:
    imeti neprijetno srečanje fare un brutto incontro

    2. incontro; convegno, appuntamento:
    srečanje zunanjih ministrov l'incontro dei ministri degli esteri
    mednarodno srečanje slavistov convegno internazionale degli slavisti
    srečanje na vrhu incontro al vertice, summit

    3. šport. partita, incontro; combattimento, match; raduno:
    nogometno srečanje incontro di calcio
    rokoborsko, boksarsko srečanje incontro di lotta libera, di pugilato
    srečanje jadralcev (jadralna regata) raduno velico
    neodločeno srečanje match nullo
  • sréčen (-čna -o) adj.

    1. felice; prospero; radioso:
    počutiti se srečnega sentirsi felice
    srečen zakon, srečna ljubezen un matrimonio, un amore felice
    srečni časi tempi felici

    2. (zelo vesel, zadovoljen) felice, contento:
    srečen je, če ga pustijo pri miru è contento se lo lasciano in pace

    3. fortunato; beato:
    srečni dobitnik il fortunato vincitore
    naredil sem izpit. Srečen ti! ho dato l'esame. Beato te!
    pren. ne imeti srečne roke pri čem non fare una scelta felice, non imbroccare
    roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto una buona stella

    4. (ki uspešno, ugodno poteka) felice; buono; fausto:
    srečno pot! buon viaggio!
    srečni dogodek il fausto evento

    5.
    srečen konec lieto fine, happy end
  • sréda (-e) f

    1. metà, mezzo:
    ustaviti se na sredi klanca fermarsi a metà salita, nel mezzo della salita
    prebrati roman do srede leggere il romanzo a metà
    pren. držati se zlate srede seguire la via di mezzo
    izvoliti koga iz svoje srede scegliere qcn. della propria cerchia
    ugotovili so, da je po sredi napaka fu accertato che c'era stato di mezzo un difetto

    2. mercoledì:
    prihaja ob sredah viene i mercoledì
    rel. pepelnična sreda mercoledì delle Ceneri
    PREGOVORI:
    strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente
  • sŕkati (-am) | sŕkniti (-em) imperf., perf.

    1. sorseggiare, bere; succhiare:
    čebele srkajo med iz cvetov le api succhiano il miele dai fiori
    pren. rad ga srkati essere un ubriacone

    2. centellinare

    3. ekst. assorbire, imbeversi; aspirare:
    pren. srkati besede nekoga pendere dalle labbra di qcn.
  • sŕna (-e) f zool. capriolo, capriola (Capreolus capreolus):
    boječ kot srna pavido come un cucciolo, un coniglio, un collegiale
    dekle, vitko kot srna una ragazza snella come una gazzella
  • sršénji (-a -e) adj. di calabrone:
    dregniti v sršenje gnezdo sollevare un vespaio
  • stabílen (-lna -o) adj. stabile (tudi ekst.), fisso, saldo, forte, fermo, solido:
    stabilne cene prezzi stabili
    stabilen značaj carattere stabile
    mobilen in stabilen mobile e stabile
    fiz. stabilna lega posizione stabile
    kem. stabilna spojina composto stabile
    ekon. stabilni trg mercato stabile
    stabilno gospodarstvo economia stabile
    meteor. stabilno ozračje clima stabile
    stabilna opora un saldo appoggio
  • staccare

    A) v. tr. (pres. stacco)

    1. ločiti; odtrgati; sneti; odmakniti, odmikati; odklopiti, odklapljati:
    staccare un quadro dal muro sneti sliko z zida
    non staccare gli occhi da ne odmakniti pogleda od

    2. šport pustiti, puščati za seboj

    3. glasba
    staccare le note igrati staccato, igrati tone s presledki

    B) v. intr.

    1. izstopati; izraziti, izražati se, kazati se

    2. pog. prenehati delo

    C) ➞ staccarsi v. rifl. (pres. mi stacco)

    1. ločiti, ločevati se (tudi pren.)

    2. odtrgati se; odlepiti se

    3. oddaljiti, oddaljevati se:
    staccarsi da terra vzleteti
  • stakníti2 (-em) | stíkati (-am) perf., imperf.

    1. scoprire (frugando); frugare, frugacchiare, rovistare, cercare (tudi ekst.):
    stikati za delom, stanovanjem cercare lavoro, alloggio

    2. trovare

    3. pog. beccare, beccarsi; buscare, buscarsi:
    stakniti bolezen, prehlad beccarsi un malanno, un raffreddore
    stakniti jo rimaner ferito
    prebral je vse, kar je staknil leggeva tutto quanto trovava
    stakniti nekaj mesecev zapora buscarsi qualche mese di prigione
    sama ne ve, kje je staknila otroka lei stessa non sa chi è il padre
    pren. staknil je, kar je iskal s'è preso quel che cercava, quel che si meritava
  • stampa f

    1. tisk, tiskanje:
    bozze di stampa korekturne pole
    macchina da stampa tiskarski stroj
    sala stampa tiskarna
    dare un'opera alla stampa, alle stampe tiskati delo
    essere in corso di stampa biti v tisku

    2.
    stampe pl. ptt tiskovine

    3. ekst. tisk, časopisi:
    stampa quotidiana, periodica dnevni, periodični tisk, periodika
    stampa libera, indipendente svobodni, neodvisni tisk
    stampa prezzolata, venduta plačani tisk
    stampa di destra, di sinistra desničarski, levičarski tisk
    stampa gialla, rosa senzacionalistični, sentimentalni tisk
    libertà di stampa svoboda tiska
    ufficio stampa tiskovni urad

    4. tisk, časnikarji:
    conferenza stampa tiskovna konferenca
    sala stampa dvorana za tisk

    5.
    avere una buona, una cattiva stampa imeti laskave, nenaklonjene komentarje v tisku; pren. biti na dobrem, slabem glasu

    6. umet. grafika (odtis v grafični tehniki)

    7. tekstil
    stampa dei tessuti tiskanje tkanin

    8. foto kopiranje

    9. pren. kov; baža:
    un uomo di vecchia stampa človek starega kova
  • stampato

    A) agg.

    1. tiskan, natisnjen:
    parlare come un libro stampato pren. govoriti, kakor bi iz bukev bral

    2. tekstil tiskan (tkanina)

    3. pren. vtisnjen, viden

    4. elektr.
    circuito stampato tiskano vezje

    B) m

    1. list, letak, brošura; tiskovina

    2. tekstil potiskana tkanina
  • stampo m

    1. model, kuhinjski kalup

    2. tehn. kalup:
    essere fatto con lo stampo pren. biti po kalupu
    se n'è perso lo stampo pren. takih (oseb, predmetov) ni več, ne delajo več

    3. pren. nrav; vrsta, kov; baža:
    un uomo di vecchio stampo človek starega kova

    4. vzorec, šablona (za prerisovanje)

    5. lovstvo ptič vaba

    6. biol., kem. model
  • standard

    A) m invar.

    1. standard; enotna mera, norma; življenjska raven; tip, vzorec, model:
    lo standard di vita di un paese življenjski standard dežele
    attenersi a uno standard comune držati se splošno veljavnega vzorca

    2. trgov. standard

    3. jezik standardni jezik, knjižni jezik

    B) agg. invar. standarden, tipičen; ustaljen; zgleden:
    formato standard standardni format
    lingua standard standardni jezik
  • stangare v. tr. (pres. stango)

    1. pregraditi, pregrajevati

    2. udariti, tolči s kolom

    3. pren. pritisniti, pritiskati; prizadeti:
    stangare un alunno šol. hudo izprašati učenca; ekst. vreči učenca
    stangare i cittadini con forti tasse pritisniti na državljane s hudimi davki

    4. absol. šport močno streljati (na vrata)
  • stanovánje (-a) n

    1. alloggio, appartamento; ekst. palazzo;
    lastnik, najemnik stanovanja proprietario, locatario di un alloggio
    dvo-, trosobno stanovanje appartamento di due, tre stanze
    majhno, prostorno, mrzlo, sončno stanovanje alloggio piccolo, spazioso, freddo, luminoso

    2. domicilio, residenza:
    adm. navesti stanovanje indicare il domicilio