Franja

Zadetki iskanja

  • livēllo1 m

    1. raven, nivo; višina; gladina:
    livello del mare morska gladina
    livello di miniera mont. horizont
    passaggio a livello železn. železniški prehod

    2. stopnja, vrednost, nivo:
    alto livello di vita visok življenjski standard
    conferenza a livello di capi di stato konferenca na nivoju šefov držav

    3. nivelirni aparat
  • lízati (lížem)

    A) imperf. ➞ polizati

    1. leccare:
    mačka liže mladiče la gatta lecca i gattini
    lizati sladoled leccare un gelato

    2. pejor. sbaciucchiare

    3. pren. lambire:
    ogenj že liže streho il fuoco sta lambendo il tetto

    4. (švigati, plapolati) vampeggiare, fiammeggiare, guizzare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sonce liže zadnje krpe snega il sole scioglie le ultime pezze di neve
    pren. lizati pete, roke komu leccare i piedi a qcn., adulare qcn.; vulg. leccare il culo a qcn.
    boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti, dai leccapiedi

    B) lízati se (lížem se) imperf. refl.

    1. leccarsi

    2. sbaciucchiarsi; pog.
    vsak naj se liže ven, kakor se more si salvi chi può
  • ljúb (-a -o)

    A) adj.

    1. caro; amato; gradito; diletto:
    ljubi obraz matere il caro volto della madre
    (v nagovoru) ljuba duša, jaz ti ne morem pomagati caro mio (cara mia), io non ti posso aiutare
    paštašuta je njegova najljubša jed la pastasciutta è il suo piatto preferito
    (v vzklikih) ljubi bog, ali je to mogoče?! per l'amor del cielo, è mai possibile?!

    2. (prijeten, prijazen) piacevole, gentile; grato:
    ljub spomin un grato ricordo
    pren. kaj narediti zaradi ljubega miru fare qcs. per amor di pace
    molči, če ti je življenje ljubo! acqua in bocca, se hai cara la vita
    PREGOVORI:
    ljubo doma, kdor ga ima a ogni uccello il suo nido è bello

    B) ljúbi (-a -o) m, f, n
    izgubil je svoje ljube perse tutti i suoi cari
    stori to meni, njemu itd. na ljubo fallo per amor mio, suo ecc.
    resnici na ljubo per amor del vero
  • ljubézen (-zni) f

    1. amore:
    ljubezen se vname, gori, ugasne l'amore divampa, arde, passa
    izpovedati, odkriti, priznati (komu) ljubezen dichiarare, svelare, confessare l'amore (a qcn.)
    čista, globoka, goreča, prava, skrita, strastna, zvesta ljubezen amore puro, profondo, ardente, vero, segreto, passionale, fedele
    čutna, duhovna, platonična ljubezen amore sensuale, spirituale, platonico
    petošolska ljubezen primo amore
    ljubezen na prvi pogled colpo di fulmine
    lezbična, svobodna ljubezen amore lesbico, libero

    2. amore, affetto:
    bratovska, materinska, očetovska ljubezen amore fraterno, materno, paterno
    domovinska ljubezen, ljubezen do domovine amor di patria
    ljubezen do živali amore per gli animali

    3. ljubezen do amore di, passione per:
    ljubezen do glasbe, gledališča, knjig passione per la musica, il teatro, i libri
    ljubezen do dela, do denarja amore del lavoro, avidità di guadagno

    4. (dobri odnosi) amore:
    ljubezen do bližnjega amore del prossimo
    evf. kupljena ljubezen amore mercenario, venale
    evf. služabnica ljubezni sacerdotessa di Venere, prostituta
    rel. ljubezen do Boga amore di Dio
    rel. vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità
    bot. goreča ljubezen licnide (Lychnis chalcedonica)
    PREGOVORI:
    ljubezen je bolezen grande amore, grande dolore
    ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
    ljubezen je slepa l'amore è cieco
    stara ljubezen ne zarjavi il primo amore non si scorda mai
    sreča v igri, nesreča v ljubezni chi è fortunato in gioco è sfortunato in amore
  • ljubézenski (-a -o) adj. amoroso, d'amore:
    ljubezenske dogodivščine avventure amorose, amori; avventure galanti
    ljubezenska lirika lirica amorosa
    ljubezenski trikotnik ménage à trois, triangolo
    ljubezenska zveza liaison
    ljubezenski napoj filtro amatorio
    ljubezensko razmerje storia
    ljubezenska poezija poesia amorosa
  • ljúbo adv.

    1. amorevolmente; ekst. lievemente:
    vetrič ljubo pihlja spira una lieve brezza

    2. (v povedni rabi)
    biti (komu) ljubo aver caro, gradire, piacere
    ljubo mi bo, če me boste obiskali avrò caro se viene a trovarmi
    ni ji bilo ljubo, da so se sprli le dispiacque di aver litigato
    stori, kakor ti je ljubo fa' come ti pare e piace
  • ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
    ljudje in živali uomini e bestie
    prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
    ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
    ljudje, odprite! gente, aprite!
    hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
    mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
    ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
    kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
    enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
    kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
    ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
    tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
    živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
    nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
    vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
    v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
    knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
    mali ljudje gente, uomini della strada
    pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
    ljudje starega kova gente di vecchio stampo
    ljudje na mestu gente a posto, onesta
    PREGOVORI:
    vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto
  • ljúdstvo (-a) n

    1. popolo; popolazione

    2. popolo; pejor. popolino, volgo; plebe:
    ljudstvo in izobraženci il popolo e l'intellighenzia
    po soglasni volji ljudstva a furor di popolo

    3. popolo, nazione:
    izvoljeno ljudstvo il popolo eletto, il popolo di Dio
    lovska, pastirska ljudstva popoli di cacciatori, di pastori
    barbarsko, omikano ljudstvo un popolo barbaro, civile

    4. gente; massa; moltitudine:
    bilo je ljudstva kot mravelj la gente era numerosa come le formiche
  • locomotiva f lokomotiva:
    locomotiva a vapore parna lokomoviva
    locomotiva elettrica električna lokomotiva
    sbuffare come una locomotiva šalj. sopihati kot lokomotiva
    fumare come una locomotiva šalj. kaditi kot Turek
    fare da locomotiva pren. publ. biti lokomotiva
  • lōde f

    1. hvala, pohvala:
    parlare in lode di qcn. hvaliti koga
    cantare, tessere le lodi di qcn. peti komu hvalo
    tornare a lode di qcn. biti komu v čast
    senza infamia e senza lode povprečen

    2. zasluga, vrlina

    3. šol.
    laurearsi con la lode diplomirati z najvišjimi ocenami
    dieci con lode odlična ocena s pohvalo
  • lōgica f

    1. filoz. logika

    2. pren. logika; zdravo razmišljanje, razsojanje:
    a rigor di logica po zakonih logike, po zdravi pameti
  • lógičen (-čna -o) adj.

    1. logico; ragionato:
    logični pojmi, principi concetti, principi logici
    logično sklepanje deduzione logica
    govoriti brez logične zveze parlare senza nesso logico, a vanvera

    2. (ki se glede na stanje pričakuje) logico, ragionevole; ovvio:
    logičen razvoj sviluppi logici
    jur. logična razlaga interpretazione logica
    elektr. logični elementi circuiti logici
    logično sklepanje ragionamento filato
  • lógika (-e) f

    1. filoz. logica:
    aristotelska logika logica aristotelica
    dialektična logika logica dialettica
    formalna logika logica formale
    matematična, simbolna logika logica matematica

    2. (logično mišljenje) logica:
    sklepanje sprto z logiko un ragionamento privo di logica
    po zakonih logike a rigor di logica

    3. šol. nekdaj primo anno di filosofia
  • lójtrski (-a -o) adj.
    lojstrski voz carro a rastrelliera
  • lók (-a) m

    1. arco (tudi les. ):
    streljati z lokom tirare con l'arco
    lok in tul arco e faretra

    2. muz. arco, archetto; legatura

    3. grad., arhit. arco, arcata; campata:
    polkrožni, šilasti lok arco a tutto sesto, a sesto acuto
    oporni lok arco rampante

    4. mat. arco

    5. pren. (obseg, razpon) arco:
    časovni lok arco di tempo

    6. šol. curva (nella calligrafia)

    7. šport. (pri drsanju) curva:
    šport. plužni lok curva a spazzaneve
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. (v zahtevah itd.) ne napeti lok čez mero non tendere l'arco oltre misura, essere moderato nelle richieste
    ogniti se koga v velikem loku tenersi alla larga di qcn.
    anat. aortni, rebrni, refleksni, zobni lok arco aortico, costale, riflesso, dentario
    arheol. sveder na lok trapano ad archetto
    sinji lok neba la volta celeste
    PREGOVORI:
    preveč napet lok poči ogni soverchio rompe il coperchio
  • lokomotíva (-e) f strojn. locomotiva:
    kurjač lokomotive il fuochista della locomotiva
    sopihati kakor lokomotiva sbuffare come una locomotiva
    normalnotirna, ozkotirna lokomotiva locomotiva a scartamento normale, a scartamento ridotto
    dizel, parna, električna lokomotiva locomotiva diesel, a vapore, elettrica
    premikalna (ranžirna)
    lokomotiva locomotiva di manovra
    pren. trgovina je lokomotiva razvoja il commercio è forza trainante dello sviluppo
  • lônec (-nca) m

    1. pentola; pignatta:
    emajlirani, glinasti, lončeni lonci pentole smaltate, di argilla, di terracotta
    gosp. ekonom lonec, lonec na pritisk pentola a pressione
    lonec za kuhanje bollitore
    lonec za ribe pesciera, pesciaiola

    2. vaso (da fiori)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti kaj dati v lonec non aver da mangiare, essere alla fame
    pren. gledati sosedu v lonec cacciare il naso negli affari altrui
    pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
    pren. dajati vse v en lonec fare d'ogni erba un fascio
    igre zbijanje lonca gioco della pentola
    geogr. erozijski lonec pentola d'erosione
    geogr. ledeniški lonec pentola glaciale
    metal. livarski lonec secchione
    fiz. Papinov lonec pentola di Papin
  • lopáta (-e) f

    1. pala, badile:
    njegove roke so kot lopate ha le mani grandi come pale

    2. (lopati podoben del orodja, naprave) pala; strojn. benna:
    (mlinsko) kolo na loparje ruota (del mulino) a pale
    lopata vesla la pala del remo
    grad. zasaditi lopato iniziare i lavori (a un edificio, a una costruzione)
    drugi so delali, on pa se je samo naslanjal na lopato mentre gli altri sfacchinavano, lui se ne stava a guardare
    zool. losova lopata palco di alce
    navt. lopata sidra marra dell'ancora
    strojn. lopate na turbini pale di turbina
    navt. plalna lopata (plalnica) gottazza, sassola
    vijačna lopata pala d'elica
  • loro

    A) pron. oni, one; njih, njim, nje, njimi:
    lo dirò loro njim bom povedal
    vado da loro k njim grem
    sono stati loro a dirlo oni so to rekli

    B) agg. njihov, njun:
    il loro padre njihov oče
    i loro genitori njihovi starši
  • lōtta f

    1. boj, borba:
    ingaggiare una lotta con un nemico spopasti se s sovražnikom
    lotta accanita ogorčena borba
    lotta spietata neusmiljen boj
    lotta corpo a corpo boj prsi ob prsi

    2. šport rokoborba:
    lotta greco-romana rokoborba v grško-rimskem slogu

    3. boj, borba, spopad:
    lotta politica politični boj
    lotta di classe razredni boj
    lotta per l'esistenza boj za preživetje
    lotta all'ultimo sangue boj do zadnje kapljice krvi, boj na življenje in smrt