Franja

Zadetki iskanja

  • valoroso

    A) agg.

    1. pogumen, hraber; junaški

    2. sposoben

    3. šport borben

    B) m (f -sa) pogumnež; junak, junakinja:
    morire da valoroso umreti junaške smrti
  • vampata f

    1. plamen

    2. pren. (nenaden) izbruh:
    la città è stata colpita da una nuova vampata di violenza mesto je prizadel nov izbruh nasilja
  • vantaggio m (pl. -gi)

    1. prednost

    2. korist, ugodnost:
    a vantaggio v korist
    a tuo vantaggio v tvojo korist, tebi v korist
    ricavare, trarre vantaggio da qcs. imeti korist od česa
    tornare a vantaggio biti v korist

    3. šport prednost:
    portarsi in vantaggio doseči prednost (pred nasprotnikom)
  • vantare

    A) v. tr. (pres. vanto)

    1. hvaliti, poveličevati

    2. ponašati se s čim

    B) ➞ vantarsi v. rifl. (pres. mi vanto) bahati se; pohvaliti se:
    non faccio per vantarmi ne da bi se hvalil
  • variírati (-am) imperf., perf.

    1. intr. variare, mutare, cambiare:
    število učencev variira med dvajset in trideset il numero degli alunni varia da venti a trenta

    2. tr. variare:
    variirati glasbeni motiv variare un motivo musicale
  • várnosten (-tna -o) adj. di sicurezza, precauzionale:
    varnostni organi organi di pubblica sicurezza
    avt. varnostni pas cintura di sicurezza
    elektronski varnostni sistem sistema di sicurezza elettronico
    varnostna naprava congegno, dispositivo di sicurezza
    varnostni ukrep misura di sicurezza, misura precauzionale
    teh. varnostni ventil valvola di sicurezza
    varnostno steklo vetro di sicurezza
    varnostna zaponka spilla di sicurezza
    protivlomna varnostna naprava congegno antifurto
    navt. varnostna brv scalandrone
    varnostna ključavnica serratura di sicurezza
    varnostna mreža rete di sicurezza
    avt. varnostna ograja guardavia, guardrail
    avt. varnostna razdalja distanza di sicurezza
    mont. varnostna svetilka lampada da minatore, lampada Davy
    šport. varnostna vez attacco di sicurezza
    navt. varnostna vrv passerino
    elektr. varnostna vtičnica presa con contatto di terra
    teh. varnostna zaponka copiglia di sicurezza
    varnostni faktor coefficiente di sicurezza
    Varnostni svet OZN Consiglio di Sicurezza dell'ONU
    avt. varnostni trikotnik triangolo di segnalazione
    varnostno območje zona di sicurezza
  • vasca f

    1. kad:
    vasca da bagno kopalna kad
    vasca elettrolitica elektrolitska kad
    vasca di sedimentazione usedalna kad

    2. korito (vodnjaka); ribnik

    3. bazen:
    fare una vasca šport preplavati bazen (za trening)
  • vaso m

    1. vaza; vrč:
    vasi etruschi, greci etruščanske, grške vaze
    vaso di porcellana, di rame porcelanska, bakrena vaza
    a vaso vrčast
    vaso di coccio pren. slabič, strahopetnež, nebogljenec
    vaso da fiori cvetlična vaza
    vaso da notte nočna posoda
    vaso di Pandora pren. Pandorina škatlica
    portar vasi a Samo pren. vodo nositi v morje

    2. kozarec; posoda:
    vaso per marmellata, per sottaceti kozarec za marmelado, za v kisu vloženo zelenjavo
    vaso di Dewar fiz. Dewarjeva posoda

    3. straniščna školjka

    4. anat. žila:
    vasi sanguigni žile
    vasi linfatici limfni vodi

    5. bot. žila:
    vaso aperto traheja
    vaso chiuso traheida

    6. relig.
    vaso d'elezione izbrana duša

    7. navt. ogredje (za ladjo v gradnji)

    8. fiz. posoda:
    vasi comunicanti vezne posode
  • vàš (váša -e)

    A) adj.

    1. vostro; suo:
    vaši športniki i vostri sportivi
    vaša dolžnost je, da pridete è suo dovere venire

    2. (v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje) Vostro, Suo:
    Vaše kraljevo veličanstvo Vostra Maestà
    Vaša ekscelenca Sua Eccellenza
    Vaša gnada Vostra Grazia
    Vaša presvetlost Sua Signoria Illustrissima
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    on je vaših let ha la vostra età
    pog. če bi bil jaz na vašem mestu al suo posto, se fossi in lei
    v vašem primeru nel suo caso
    dajte že mir s tem vašim športom e finitela una buona volta con questo vostro sport!
    to ni vaša stvar non sono cose che la riguardino
    to bi rad slišal iz vaših ust questo vorrei sentirlo da lei

    B) vàš (váša -e) pron. vostro; suo:
    vaši so izgubili i vostri (sportivi, giocatori e sim.) hanno perso
    v mestu sem videl vaše in città ho incontrato i suoi (parenti)
    naj bo po vašem e sia come dice (vuole) lei
    tu ni nič vašega qua non c'è niente di suo
  • vát (-a) m elektr. watt (W):
    žarnica za šestdeset vatov una lampadina da sessanta watt
  • váza (-e) f vaso:
    arheol. etruščanske vaze vasi etruschi, buccheri
    grške vaze vasi greci
    porcelanasta, bakrena vaza vaso di porcellana, di rame
    cvetlična vaza vaso da fiori
  • vážno adv.

    1. con gravità, con sussiego

    2. (v predik. rabi) biti važno essere importante:
    važno je, da te ne opazijo l'importante è non farsi notare
  • vèč adv.

    1. più:
    imeti več časa avere più tempo

    2. (izraža nedoločeno večje število) diverso, vario:
    stavka več tisoč delavcev scioperano varie migliaia di operai
    več kot più che, più di
    imeti denarja več kot dovolj avere soldi più che a sufficienza

    3. čim več ... toliko več, toliko manj, tem bolje, tem slabše (za izražanje sorazmernosti) quanto più... tanto più, tanto meno, tanto meglio, tanto peggio:
    čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim (quanto) più prendi tu, (tanto) meno resta agli altri, per gli altri

    4. več ali manj più o meno:
    v govoricah je več ali manj resnice nelle voci che circolano vi è più o meno di vero

    5. (v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja) non... più, non... oltre:
    ne čakajte več non aspettate più
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. ni več sama è incinta
    niti besedice več! zitto e mosca!
    to je razlog več, da ne odlašamo una ragione in più per non rimandare
    stalo bo deset tisoč tolarjev, nekaj več ali manj costerà più o meno diecimila talleri
    pren. to je pa že več kot preveč questo però è troppo
    PREGOVORI:
    več glav več ve, več oči več vidi uno solo non può saper tutto e vedono quattr'occhi più che uno
  • večálo (-a) n lov.
    zajčje večalo fischietto da richiamo (della lepre)
  • večér (-a) m

    1. sera:
    voščiti dober večer dare, augurare la buona sera
    od jutra do večera da mattina a sera, dalla mattina alla sera
    dolgi zimski večeri le lunghe sere invernali
    rel. božični, sveti večer la sera di Natale
    kresni večer sera di mezza estate
    Silvestrov, silvestrski večer sera di S. Silvestro

    2. (prireditev v tem delu dneva) serata:
    poslovilni večer serata d'addio
    dobrodelni večer serata di beneficenza
    gala večer, slovesni večer serata di gala

    3. pren. večer življenja vecchiaia
    PREGOVORI:
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera non vi è così gran giorno che non arrivi a sera
    ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
  • večéren (-rna -o) adj. sera, di, della sera; serale; knjiž. serotino, vespertino:
    večerni tisk stampa sera
    večerni list giornale della sera
    večerna šola scuola serale
    večerna predstava spettacolo serale, serata
    rel. večerna maša messa vespertina
    večerna molitev (pri redovnikih) compieta
    večerna prireditev soirée
    proti večeru sull'imbrunire
    obl. večerna obleka toilette; abito da sera
    zool. večerni pavlinček smerinto (Smerinthus ocellatus)
  • véčnost (-i) f eternità; perennità:
    od tod do večnosti da qui all'eternità
    čakati celo večnost aspettare a lungo
    že celo večnost se nisva videla non ci si vedeva da un secolo
  • védeti (vém) imperf.

    1. conoscere, sapere:
    vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
    ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

    2. (z nedoločnikom) sapere:
    ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

    3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
    ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

    4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
    odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
    knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
    imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
    iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

    5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
    mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

    6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
    tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
    veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
    nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
    bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
    pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
    pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
    imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
    dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
    ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
    kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
    napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
    vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
    čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
    ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
    pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
    pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
    pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
    obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
    ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
    pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
    stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
    drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
    PREGOVORI:
    več glav več ve uno solo non può saper tutto
  • vedóč (-a -e)

    A) adj. che sa, che conosce

    B) vedóč (v adv. rabi) sapendo, conoscendo:
    vedoč, da je pozen, je stopil hitreje sapendo di essere in ritardo, affrettò il passo
  • vékomaj adv.

    1. sempre, per sempre:
    rel. biti na vekomaj, za vekomaj pogubljen essere dannato per sempre

    2. pren.
    od vekomaj da sempre

    3. eternamente, ininterrottamente, perpetuamente:
    tam je vekomaj pomlad là è una perpetua primavera