levare
A) v. tr. (pres. lēvo)
1. dvigniti, dvigovati; vzdigniti, vzdigovati:
levare al cielo qcn. pren. koga kovati, povzdigovati v nebesa
levare l'ancora navt. dvigniti sidro, odpluti
2. sneti, snemati; odstraniti, odstranjevati; odpraviti, odpravljati:
levare un divieto odpraviti prepoved
levare le tende oditi; pren. odpovedati se nameri
levare un dente izdreti zob
levare di mezzo qcs. kaj spraviti s poti
levare la fame, la sete nasititi, odžejati
levarsi il pane di bocca per qcn. vse žrtvovati za koga
levarsi una voglia zadostiti želji
levare qcs. dal capo di qcn. kaj komu izbiti iz glave
levarsi di dosso la giacchetta sleči si suknjič
levarsi il cappello odkriti se
levare la seduta zaključiti sejo
levare il saluto a qcn. koga ne pozdravljati več
B) ➞ levarsi v. rifl. (pres. mi lēvo)
1. dvigniti, dvigovati se:
levarsi contro qcn. komu se upreti, vstati zoper koga
2. vstati, vstajati
3. oditi, odhajati; pobrati se:
levarsi di mezzo, dai piedi spraviti se s poti, oditi, pobrati se
4. vziti, vzhajati
C) m knjižno vzhod:
il levare del sole sončni vzhod
Zadetki iskanja
- levato agg. dvignjen:
restare levato ostati pokonci
correre a gambe levate teči, kolikor noge nesejo
ben levato! dobro jutro! - lévi (-a -o) adj.
1. sinistro:
leva noga, rama, roka gamba, spalla, mano sinistra
levi breg reke riva sinistra del fiume
levo krilo vojske ala sinistra dell'esercito
2. (politično levo usmerjen) sinistro, di sinistra:
leva organizacija organizzazione di sinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gledati kot levi razbojnik guardare bieco, di traverso
vstati z levo nogo essere di malumore, avere la luna di traverso
pren. narediti kaj z levo roko fare qcs. con estrema facilità
pren. opravljati delo z levo roko tirare giù un lavoro alla carlona
obrt. leva petlja maglia rovescia
mat. leva stran enačbe sinistra dell'equazione
grad. leva vrata porta che si apre a sinistra
nareč. leva žena adultera
levi bok ladje fianco sinistro della nave, babordo
polit. levi center centrosinistra
šport. levi krilec mediano sinistro
strojn. levi navoj vite sinistrorsa
nareč. levi otroci figli illeggittimi; pejor. bastardi
šport. levo krilo ala sinistra - levít (-a) m
1. rel. diacono
2. (pri starih Judih) levita
3. šalj. (opominjanje, oštevanje):
brati, peti komu levite fare una ramanzina, dare una lavata di capo a qcn. - lezione f
1. šol. lekcija, učna ura; učenje, pouk:
una lezione di greco učna ura grščine
2. predavanje:
inaugurare l'anno accademico con una lezione su Dante začeti študijsko leto s predavanjem o Danteju
3. pren. opomin, graja, ukor, lekcija:
impartire una severa lezione a qcn. koga pošteno ošteti
ti ha dato una lezione di buona creanza dal ti je lekcijo iz olike
4. različica besedila - ležáj (-a) m
1. strojn. cuscinetto:
aksialni ležaj cuscinetto assiale
desni ležaj cuscinetto a destra
drsni ležaj cuscinetto a strisciamento
kotalni ležaj cuscinetto a rulli
radialni ležaj cuscinetto radiale
kroglični ležaj cascinetto a sfere
2. sede, sostegno; supporto - ležáti (-ím) imperf.
1. giacere, stare disteso, stare sdraiato:
ležati v postelji stare a letto
ležati na boku, na hrbtu, na trebuhu giacere sul fianco, supino, prono, ventre a terra
ležati kot mrtev giacere immobile
ležati na golih tleh dormire sul pavimento, sull'impiantito
ležati v bolnici stare in ospedale, essere ricoverato in ospedale
2. pren. (biti pokopan) essere sepolto, riposare:
tu leži (tu počiva, na nagrobnikih) qui giace
na tem pokopališču ležijo njeni predniki in questo cimitero sono sepolti i suoi antenati
3. ležati pri star. (imeti spolne odnose z) avere rappporti (sessuali) con
4. (nahajati se na površini, na določenem mestu; nekje sploh) stare, trovarsi; essere posto, disposto:
dežela leži na severu la regione si trova nel nord
organi ležijo v trebušni votlini tali organi sono disposti nella cavità addominale
5. (biti, zadrževati se kje brez koristi) giacere:
po skladišču ležijo velike zaloge in magazzino giacciono grandi scorte
6. (izraža stanje osebka)
ležati bolan, nezavesten, pijan essere malato, privo di sensi, ubriaco
ležati v hudi vročici avere una febbre da cavallo
ležati razmetan (knjige itd.) essere sparso, gettato qua e là
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. jeziki mu ležijo è bravo per le lingue
igralcu vloga ne leži l'attore non è tagliato per questo ruolo
pren. denar ne leži na cesti il denaro non casca dal cielo
to leži na dlani è evidente, lapalissiano, chiaro come la luce del sole
do pogreba leži pokojni v mrliški kapeli fino a sepoltura la salma giacerà esposta nella cappella mortuaria
povej, kaj ti leži na duši, na srcu dimmi che cos'è che ti tormenta
pren. dejanje mu težko leži na duši l'azione gli rimorde la coscienza
odgovornost leži na nas la responsabilità è nostra
vsa skrb leži na mojih ramah tutto il peso della responsabilità devo sopportarlo io
ležati na smrtni postelji essere moribondo, sul letto di morte
ležati v grobu, pod zemljo essere, giacere morto e seppellito
pren. ležati v prahu giacere nella polvere
ležati (kdo, kaj) v želodcu avercelo, avercela sullo stomaco
pren. ležati pred nogami essere ammirato, adorato (dal pubblico)
mat. kot leži nasproti osnovnici l'angolo giace di fronte alla base
ladja leži v pristanišču la nave è all'attracco
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme - ležíšče (-a) n
1. giaciglio; piazza (del letto); posto letto:
postelja z dvema ležiščema letto a due piazze
v planinski koči je petdeset ležišč il rifugio dispone di cinquanta posti letto
2. (nahajališče) giacimento:
ležišče zlata giacimento aurifero
ležišča premoga, nafte, plina giacimenti di carbone, petrolio, gas
3. (mesto, na katerem kaj leži) sede;
ležišče naboja camera di caricamento
anat. ležišče organa sede dell'organo
jur. trdo ležišče carcere duro - libero
A) agg. svoboden, prost:
uomo libero svoboden človek
essere libero di fare lahko delati
libero da pregiudizi brez predsodkov
ingresso libero prost vstop
tempo libero prosti čas
mondo libero polit. svobodni svet
libero arbitrio relig. svobodna volja
a piede libero pravo na prostosti
linguaggio libero opolzko govorjenje
libero professionista človek v svobodnem poklicu
libero docente naslovni docent
a ruota libera pren. nebrzdano, nekontrolirano
B) m šport liber - librare
A) v. tr. (pres. libro)
1. knjižno tehtati
2. pren. knjižno tehtati, pretehtati
B) ➞ librarsi v. rifl. (pres. mi libro) lebdeti, držati se v ravnovesju:
librarsi a volo poleteti - líce (-a) n
1. guancia, gota:
uščipniti v lice dare un buffetto sulla guancia
biti rdeč v lica avere le guance arrossate, essere rosso in volto
2. star. (obraz) viso, volto, faccia:
nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice volto rugoso, tondo, incavato, abbronzato
3. (bolj izdelana stran tkanine) lato superiore, ritto; (bolj izdelana stran usnja) grana; (prednja stran kovanca) dritto
4. (pročelje) facciata
5. (podoba, videz, zunanjost) apparenza, esteriorità
6. na licu mesta sul posto, sul luogo; (brez odlašanja) immediatamente, subito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kri mu je zalila lica arrossì
vsa kri mu je izginila iz lic impallidì
pokazati svoje pravo lice mostrare il vero volto
star. v lice kaj komu povedati dire in faccia a qcn.
7. lov. guanciale (sul calcio del fucile) - líga (-e) f
1. (organizacija, društvo) lega:
polit. Severna liga Lega Nord
2. šport. divisione, serie;
prva liga serie A
zadnje kolo košarkarske lige ultima giornata del campionato di serie A di pallacanestro - likálnik (-a) m ferro da stiro:
električni, krojaški, vlažilni likalnik ferro da stiro elettrico, da sartoria, a vapore
podstavek za likalnik posaferro - limitato agg.
1. omejen; razmejen:
società a responsabilità limitata ekon. družba z omejenim jamstvom
2. skromen - línija (-e) f
1. (črta, tudi ekst. ) linea:
ravna, pretrgana linija linea retta, spezzata
2. (redna povezava, proga) linea:
letalska linija Ljubljana—Dunaj linea aerea Lubiana—Vienna
3. (sistem vodov in oprema za prenos informacij) linea:
kabelska (podzemna) linija linea sotterranea
nadzemna linija linea aerea
telefonska, telegrafska linija linea telefonica, telegrafica
medkrajevna, mednarodna linija linea interurbana, internazionale
ostanite na liniji! rimanga in linea!
4. teh. linea:
proizvodna linija linea di produzione
5. voj. linea:
prva linija, obrambna linija prima linea, linea di difesa
6. (oblika, podoba, videz, kontura, postava) linea; sagoma; silhouette:
elegantna linija avtomobila la linea elegante dell'auto
klasične linije kostima un tailleur di linea classica
vitka linija linea snella
linija nosu linea del naso
7. (usmeritev) linea:
idejna, politična, strankarska linija linea ideologica, politica, di partito
8. (potomstvo v zaporednih generacijah) linea:
moška linija linea maschile
ravna, stranska linija linea diretta, collaterale
po materini liniji in linea materna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
premagati koga na vsej liniji sconfiggere, battere uno su tutta la linea
narediti kaj po liniji najmanjšega odpora fare qcs. col minimo sforzo possibile
v skrajni liniji in ultima analisi
šport. igrati na liniji giocare sulla linea di fondo
šah. linea; vet. linea;
obl. A, H linija linea svasata, piatta
jur. demarkacijska linija linea di demarcazione
navt. tovorna linija linea di bordo libero, di carico - líst (-a) m
1. bot. foglia:
list požene, odpade la foglia germoglia, cade
mesnati, suhi, uveli, zeleni listi foglie carnose, secche, appassite, verdi
drgetati, tresti se kot list v vetru tremare come foglia al vento
sonce je žgalo in noben list se ni ganil il sole picchiava forte e nessuna foglia si muoveva
2. (kos papirja za pisanje) foglio; pagina; lista:
črtani list foglio a righe
nepopisani list pagina bianca
knjiga z zamazanimi, zavihanimi listi libro con pagine sporche e spiegazzate
anketni list questionario
gost. jedilni list lista dei cibi
tisk. naslovni list frontespizio
notni list foglio di musica
risalni list foglio da disegno
3. (dokument, javna listina) certificato; licenza; fede; šalj. papiro:
rojstni, poročni, mrliški list certificato di nascita, di matrimonio, di morte
obrtni list licenza di esercizio
orožni list (licenza di) porto d'armi
potni list passaporto
4. (časopis, revija) giornale, rivista; gazzetta, gazzettino; stampato:
literarni list rivista letteraria
Uradni list Gazzetta Ufficiale
5. (ploščat kovinski del orodja, orožja)
list kose lama della falce
list lopate lama del badile
list sekire lama della scure
list žage lama della sega
6. igre carte (del giocatore)
7. rel. brano (degli Atti degli Apostoli)
8. tekst. liccio
9. min. foglietto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obrniti list voltar pagina
pren. otrok je še nepopisan list il bambino è ancora una pagina bianca
naše gore list nostro, nostra connazionale
bot. čašni list sepalo
bot. črtalasti list foglia lanceolata
bot. pernati list foglia pennata
bot. plodni list carpello
bot. sestavljeni list foglia pluripennata
bot. venčni list petalo
strojn. list propelerja pala dell'elica
strojn. vzmetni list foglia (della molla a balestra)
bolniški list certificato medico, di malattia
trg. garancijski list foglio di garanzia
rel. krstni list fede di battesimo
šol. matični list foglio matricolare (dello scolaro)
zool. morski list sogliola (Solea)
tovorni list lettera di vettura
zool. živi list fillio (Phyllium)
bot. list vinske trte pampino
podoben listu fogliaceo - lístek (-tka) m
1. dem. od list foglietto; fogliolina:
pren. vleči listke tirare a sorte
2. schedina, scontrino, biglietto; cartella:
garderobni listek scontrino del guardaroba
stavni listek (za športno napoved) schedina (del totocalcio)
žel. vozni listek biglietto
loterijski listek biglietto della lotteria - lístič (-a) m dem. od list fogliolina; bigliettino; fettina; scheda, schedina:
kartotečni listič scheda
zrezati kumare na lističe tagliare i cetrioli a fettine
bot. listič (pri gobi) lamella
zool. skržni lističi lamine branchiali
listič s horoskopom pianeta - lístje (-a) n foglie, fogliame; fronda:
pren. imeti denarja kot listja in trave avere soldi a palate - líti (líjem) imperf. ➞ zaliti
1. diluviare, piovere (a dirotto), cadere, scorrere, grondare; inondare
2. (liti solze) piangere, versare lacrime; (liti luč) mandare luce:
luna lije bled svit la luna manda una luce pallida
3. knjiž. (širiti se) diffondersi, spargersi
4. (množično se premikati) riversarsi:
po vseh poteh so lili begunci v mesto per tutte le strade si riversavano i profughi alla volta della città
5. impers. piovere:
lije kakor iz škafa, vedra, kakor za stavo piove a catinelle, a dirotto
6. (ulivati) fondere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
pog. kar lilo je iz njega aveva una forte diarrea