Franja

Zadetki iskanja

  • legna f drva:
    spaccare la legna sekati drva
    far legna drvariti (v gozdu)
    mettere legna al fuoco pren. prilivati olje na ogenj
    portare legna al bosco pren. vodo nositi v Savo
    tagliare la legna addosso a qcn. koga opravljati, obrekovati
  • lēi

    A) pron.

    1. ona; njo

    2. Vi; Vas:
    il di lei pisarn. njegov, njen
    la di lei pisarn. njegova, njena

    B) m
    usare il lei vikati
    dare del lei a qcn. koga vikati
  • lékcija (-e) f

    1. šol. (enota v učbeniku) lezione

    2. (inštrukcija) lezione:
    dajati lekcije dare lezioni

    3. pren. (oster opomin, ukor) lezione, sgridata, punizione:
    dati komu pošteno lekcijo impartire a uno una severa lezione
    to naj ti bo za lekcijo drugič ciò ti serva di lezione (per un'altra volta)
  • lēnte f

    1. leča:
    lente d'ingrandimento povečevalno steklo
    lenti a contatto opt. kontaktne leče

    2.
    lenti pl. naočniki

    3. bot. leča
  • lép (-a -o)

    A) adj.

    1. bello:
    lep obraz bel viso, visino
    lepe noge belle gambe
    lepa kot sonce bella come il sole

    2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
    lepi zvezki quaderni ordinati

    3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
    lepi kraji bei posti
    odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
    čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

    4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
    piše lep jezik scrive in bella lingua
    naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

    5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
    ima kar lepe dohodke ha bei redditi
    spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

    6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
    doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
    hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

    7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
    v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
    lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

    8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
    imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
    to so bili lepi časi bei tempi!
    lepega dne un bel giorno
    pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
    za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
    z lepo (dobro)
    besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
    lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
    iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
    na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
    lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
    ta je lepa! quest'è bella!
    biti v najlepših (najboljših)
    letih essere nel fiore degli anni
    bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
    lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
    lepi jeglič primula (Primula auricula)

    B) lépi (-a -o) m, f, n
    ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
    delati se lepega farsi bello
    (kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
    iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
    na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
    iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
    iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte
  • lepílo (-a) n

    1. colla:
    lepilo dobro drži la colla tiene, attacca, fa presa
    mizarsko lepilo colla forte, da falegname, cervona
    rastlinsko, živalsko lepilo colla vegetale, animale
    naravna, sintetična lepila colle naturali, sintetiche
    filat. brazdasto lepilo collatura
    dekstrinsko, kazeinsko lepilo colla alla destrina, alla caseina
    hladno, toplo lepilo colla a freddo, a caldo
    lepilo iz škroba colla all'amido

    2. pellicola (di colla)
  • lépiti (-im)

    A) imperf. ➞ zalepiti

    1. incollare, appiccicare; attaccare:
    lepiti znamke incollare i francobolli
    lepiti plakate attaccare i manifesti
    lepiti na karton cartonare

    2. (imeti lepilno moč) attaccare

    B) lépiti se (-im se) imperf. refl.

    1. attaccarsi, appiccicarsi (tudi ekst.):
    od žeje se jezik kar lepi na nebo dalla sete la lingua si appiccica al palato
    od spanca se mu lepijo oči gli si chiudono gli occhi dal sonno
    lepiti se komu na pete star sempre dietro a qcn.
    oči se lepijo na stvareh mangiare con gli occhi

    2. knjiž. lepiti se od (odlepljati se) staccarsi
  • lepó adv.

    1. bene:
    lepo se izražati esprimersi bene

    2. (vljudno, prijazno) gentilmente

    3. (v povedni rabi izraža zadovoljstvo, odobravanje) bene; bello:
    lepo mi je mi trovo, mi sento bene
    lepo, da si prišel hai fatto bene a venire
    lepo, čudovito! bello! magnifico!

    4. (izraža, da dejanje poteka brez omejitve, obzirnost zapovedi, poudarja pomen besede)
    mi delamo, vi pa lepo sedite noi sfatichiamo e voi ve ne state belli e comodi a sedere
    vse nam lepo povej e adesso racconta tutto per filo e per segno
    lepo pameten bodi, pa bo vse v redu stattene bravo e tutto andrà bene
    pren. lepo se goditi komu stare bene, non avere problemi di sorta
    lepo kazati (pridelek) promettere bene
    iron. tako, vedno lepše! di bene in meglio!

    5.
    lepo grajen ben fatto
    lepo oblikovan affusolato; tornito
    lepo raščen formoso
    knjiž. lepo sprejet benaccetto
    lepo vzgojen beneducato, bennato
  • lepôta (-e) f

    1. bellezza; avvenenza; grazia; bello; vaghezza; vezzosità:
    ženska lepota bellezza femminile
    klasična lepota bellezza classica

    2. (lepa stvar) bellezza, attrattiva:
    občudovati naravne lepote ammirare le bellezze naturali
    biti cvet lepote essere bellissimi (-a)
    sijati v vsej svoji lepoti risplendere in tutta la propria bellezza
    šalj. deveta lepota fossetta (del mento)
  • léstev (-tve) f

    1. scala:
    lestev na kline scala a pioli
    dvokraka lestev scala doppia, a libretto
    gasilska lestev scala volante, scala dei pompieri, scala all'italiana
    mornarska lestev biscaglina
    požarna lestev scala di sicurezza
    prenosna lestev scala portatile
    raztezna lestev scala allungabile
    vrvna lestev scala di corda
    pren. držati komu lestev tenere il sacco a qcn.
    vzpenjati se po družbeni lestvi essere un arrampicatore sociale

    2. (pri kmečkem vozu) rastrelliera, fiancata
  • lésti (lézem) imperf.

    1. strisciare (rettile, lumaca);
    lesti na drevo arrampicarsi sull'albero

    2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
    alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna

    3. scorrere, colare (sudore, lacrime)

    4. andare:
    lesti ko polž andare a passo di lumaca
    lesti po vseh štirih andare carponi

    5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
    iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
    prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
    jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre

    6. cascare

    7. diffondersi, propagarsi:
    utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo

    8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
    lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
    lesti v dolgove sprofondare nei debiti

    9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
    od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
    sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
    hiša leze na kup la casa è fatiscente
    lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
    lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
    lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
    lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
    lesti v glavo (vino) dare alla testa
    lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
    lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
    lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
    lesti v leta invecchiare
    pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
    lesti narazen (blago) essere logoro
    lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
    lesti narazen (propadati) andare in rovina
    lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
    žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro
  • léstven (-a -o) adj. della scala:
    lestveni klini i pioli della scala
    agr. lestveni voz carro a rastrelliera
  • letálo (-a) n aer. aeroplano, aereo:
    letalo se dviga, kroži, leti, pristaja, vzleti l'aereo prende quota, gira, vola, atterra, decolla
    povzpeti se v letalo salire sull'aereo, a bordo (dell'aereo)
    kabina, krila, rep letala la cabina, le ali, la coda dell'aereo
    posadka letala, potniki v letalu l'equipaggio, i passeggeri dell'aereo
    jadralno, motorno, nadzvočno, reakcijsko letalo aliante, aereo a motore, supersonico, a reazione (reattore)
    potniško, šolsko letalo aereo per passeggeri, aereo scuola
    dvomotorno, dvosedežno letalo bimotore, biposto
    voj. anfibijsko, bombniško, izvidniško, lovsko letalo aereo anfibio, da bombardamento (bombardiere), da ricognizione (ricognitore), da caccia (caccia)
    doseg letala autonomia di volo (dell'aereo)
  • letálstvo (-a) n

    1. aviazione, aeronautica; volo:
    civilno, športno, vojno letalstvo aviazione civile, sportiva, militare
    jadralno, motorno letalstvo volo a vela, a motore

    2. (več letal) aerei; aviazione
  • létanje (-a) n volo, il volare; il correre:
    letanje sem in tja andirivieni
    veliko je letanja, preden kaj dosežeš se vuoi combinare qualcosa devi bussare a tante porte
  • lētta f branje:
    dare una letta a qcs. kaj na hitro preleteti
  • lēttera f

    1. črka:
    lettera maiuscola, minuscola velika, mala črka
    lettere cubitali, di scatola velike črke, črke velikega formata (v časopisu)
    scrivere qcs. a tutte lettere kaj napisati brez okrajšav; pren. kaj povedati jasno in glasno
    scrivere qcs. a lettere di fuoco pren. kaj ogorčeno napisati

    2. tisk (tiskarska) črka

    3. ekst. črka, (ožji) pomen:
    secondo la lettera della legge točno po zakonu, po črki zakona
    lettera morta pren. mrtva črka

    4.
    lettere pl. (facoltà di lettere) šol. filozofska fakulteta
    belle lettere leposlovje
    la repubblica delle lettere literarna srenja, literati

    5. pismo; dopis:
    lettera raccomandata ptt priporočeno pismo
    lettera espresso ptt ekspresno pismo
    lettera di affari poslovno pismo
    lettera circolare okrožnica
    lettera di credito ekon. akreditiv, kreditno pismo
    lettera di sollecitazione opomin
    lettera di porto, di vettura tovorni list, sprevodnica
    lettera di accompagnamento spremno pismo
    lettera di ringraziamento zahvalno pismo
    lettera d'invito (pisno) vabilo
    lettera di raccomandazione priporočilo
    lettera d'ufficio službeni dopis
    lettera di condoglianza sožalno pismo
    lettera di avviso obvestilo
    lettera minatoria grozilno pismo
    lettere credenziali akreditiv
    cassetta per le lettere, buca delle lettere ptt poštni nabiralnik

    6.
    lettere pl. (epistolario) pisma, zbirka pisem
  • lētto m

    1. postelja: (giaciglio)
    letto a una piazza postelja za eno osebo
    letto a due piazze, matrimoniale postelja za dve osebi, zakonska postelja
    letto a castello nadstropni pograd
    divano letto, letto a divano divan, kavč
    letto ribaltabile zložljiva postelja
    andare a letto leči, iti spat
    andare a letto con qcn. iti v posteljo s kom, spati s kom
    andare a letto con le galline iti s kurami spat, rano leči
    mettersi a letto zboleti
    stare fra il letto e il lettuccio bolehati
    morire nel proprio letto umreti doma
    fare il letto pospraviti posteljo
    mutare il letto zamenjati posteljno perilo
    letto di morte smrtna postelja
    letto di spine pren. težek položaj, težave, bedno življenje
    essere in un letto di rose pren. biti z rožicami postlano
    letto di contenzione med. postelja za nemirne bolnike
    letto di Procuste pren. Prokrustova postelja

    2. pren. zakon:
    letto coniugale zakonska zveza
    figlio di primo letto otrok iz prvega zakona

    3. ekst. ležišče

    4. stelja

    5. struga

    6. agr.
    letto di semina zemljišče, nared za setev
  • lettura f

    1. branje:
    dare lettura a un documento na hitro preleteti dokument
    libro di lettura šol. berilo, čitanka
    sala di lettura čitalnica

    2. ekst. tolmačenje, interpretacija

    3. berilo, delo

    4. predavanje:
    lettura dantesca predavanje o Danteju

    5. pravo
    in prima lettura v prvem branju (zakonskega predloga)
  • léva1 (-e) f

    1. (levica) (mano) sinistra; (leva noga) gamba sinistra, piede sinistro

    2.
    na levi, na levo a sinistra
    po levi sulla sinistra
    v levi nella sinistra
    v levo a sinistra
    z levo con la sinistra
    držati se leve tenere la sinistra
    pren. ne ozirati se ne na levo ne na desno fare di testa propria, tirare diritto senza curarsi di nessuno
    obrt. plesti samo leve fare solo maglie rovescie