trivio m (pl. -vi)
1. tripotje, križpotje, razpotje, križišče treh cest:
da trivio pouličen, prostaški
donna da trivio pocestnica
2. šol. trivij
Zadetki iskanja
- trobénta (-e) f muz. tromba; trombetta:
glas trobente squillo di tromba
trobente trobijo in bobni ropotajo le trombe squillano, i tamburi rullano
vojaška trobenta tromba militare
jazz trobenta tromba, cornetta da jazz
trobenta z ventili tromba a pistoni, cromatica
bibl. jerihonske trobente le trombe di Gerico
trobenta poslednje sodbe la tromba del giudizio
bot. črna trobenta trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides) - tromba f
1. glasba trobenta, tromba:
tromba a cilindri trobenta z ventili
tromba cromatica kromatična trobenta
tromba marina vodna tromba
le trombe del giudizio biblijsko trobente poslednje sodbe
dar fiato alle trombe pren. razglasiti, razglašati z velikim pompom, udariti na veliki zvon
partire in tromba pren. pog. zagnati se, odločno se lotiti česa
suonare la tromba igrati trobento; pren. slovesno kaj razglasiti
2. pren. trobentač; voj. žarg. trobentač
3. pren. knjižno glasnik novih načel, novih ideologij; pren. slabš. klepetulja; opravljivec, opravljivka; pren. žarg. ovaduh
4. fiz., tehn.
tromba aspirante, premente sesalna, tlačna črpalka
tromba elettrica avto hupa, troblja
grammofono a tromba gramofon s trobljo (z lijakastim zvočnikom)
5.
tromba d'aria navt. zračnik
tromba della canna da pesca rib. členek ribiške palice
tromba dello stivale golenica škornja
tromba da vino natega za pretakanje vina
6. gradb.
tromba delle scale stopniščno okno
7. zool. sesalo; pog. (slonov) trobec
8. meteor.
tromba marina, terrestre peščena, morska tromba
9. anat.
tromba d'Eustachio Evstahijeva cev, ušesna troblja
tromba uterina jajcevod - trōppo
A) agg. preveč:
c'è troppa gente preveč je ljudi
B) pron.
1. preveč (oseb):
qui siamo in troppi tu nas je preveč
2. preveč (količina):
non comprare altri vestiti, ne hai fin troppi ne kupuj drugih oblek, imaš jih preveč
ho troppo da fare preveč imam dela
C) avv.
1. preveč, pretirano, prekomerno:
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
di troppo preveč
bere un bicchiere di troppo spiti kozarec preveč
qui sono di troppo tu sem odveč
troppo buono!, troppo gentile! zelo ste dobri, prijazni (vljudnostna fraza)
troppo poco zelo malo, premalo
mangiare troppo poco premalo jesti
2. zelo, mnogo
non troppo ne preveč, ne prav, ne posebno:
non mi sento troppo bene ne počutim se prav dobro
Č) m (kar je) preveč
PREGOVORI: il troppo stroppia
l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro - trovare
A) v. tr. (pres. trōvo)
1. najti:
trovare qcs. per terra kaj najti na tleh
andare a trovare qcn. iti, skočiti po nekoga, obiskati nekoga
2. najti, dobiti; imeti; doseči, dosegati:
trovare un po' di pace najti malo miru
trovare il proprio utile imeti korist
trovare la gloria, il successo doseči slavo, uspeh
3. ekst. naleteti na:
trovare una buona accoglienza naleteti na dober sprejem, biti dobro sprejet
4. iznajti; odkriti, odkrivati; stuhtati, pogruntati:
trovare un rimedio a čemu znati pomagati
trovare sempre nuove scuse izmišljati si vedno nove izgovore
5. zalotiti; odkriti:
trovare qcn. sul fatto, con le mani nel sacco koga zalotiti pri dejanju
lo trovò che rubava zalotil ga je pri kraji
6. odkriti, odkrivati; ugotoviti, ugotavljati:
trovo il cibo buono, eccellente hrana se mi zdi dobra, odlična
ha trovato lo spettacolo noioso predstava je bila po njegovem dolgočasna, se mu je zdela dolgočasna
7. misliti, meniti:
trovo che hai fatto bene mislim, da si dobro storil
trovi? pog. se ti zdi?
8. zavedeti se; uvideti:
trovare di aver perso uvideti, da si izgubil
B) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. ci troviamo) dobiti, dobivati se, srečati, srečevati se
C) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. mi trōvo)
1. biti, počutiti se:
trovarsi d'accordo strinjati se
trovarsi bene, male počutiti se dobro, slabo
trovarsi deluso, ingannato, smarrito počutiti se razočaranega, prevaranega, izgubljenega
trovarsi in pericolo biti v nevarnosti
2. znajti se
3. biti, nahajati se:
la Venere di Botticelli si trova agli Uffizi Botticellijeva Venera je v galeriji Uffizi - tŕs (-a) m
1. bot. giunco; canna (Arundo donax);
papirusni trs papiro, giunco del Nilo (Cyperus papirus)
sladkorni trs canna da zucchero (Saccharum officinarum)
2. (posamezna rastlina vinske trte) frutice (della vite) - tŕska2 (-e) f
1. scheggia, sverza:
pren. suh kot trska magro come un chiodo, uno stecco, un'acciuga
iti v trske spaccarsi, sfasciarsi
potrpežljiv, da bi trske na njem cepil che ha la pazienza di Giobbe
2. pren. stecco, baccalà - tŕst (-a) m canna; giunco; cannuccia (Phragmites australis):
zibati se kot trst v vetru dondolarsi come una canna al vento
navadni trst canna di palude (Phragmites communis)
sladkorni trst canna da zucchero (Saccharum officinarum) - truccare2
A) v. tr. (pres. trucco)
1. maskirati; kamuflirati; preobleči, preoblačiti:
truccare qcn. da cinese preobleči, maskirati koga v Kitajca
2. šminkati, ličiti; urediti:
truccare le labbra col rossetto našminkati ustnice z rdečilom
3. potvoriti, falzificirati; ponarediti, ponarejati:
truccare le carte označiti karte
truccare un mobile predelati, ponarediti kos pohištva
truccare un motore avto sfrizirati motor
truccare una partita šport žarg. lažirati tekmo
truccare le elezioni potvoriti rezultate volitev
B) ➞ truccarsi v. rifl. (pres. mi trucco)
1. preobleči, preoblačiti se; maskirati se
2. urediti si obraz, našminkati se - trucco m (pl. -chi)
1. trik; ukana, prevara (tudi ekst.):
trucco cinematografico, fotografico, scenico filmski, fotografski, scenski trik
è tutto un trucco vse skupaj je navadna prevara
il trucco c'è ma non si vede za prevaro gre, čeprav neopazno
2. maskiranje (obraza)
3. kozmet. (truccatura) kozmetika, ureditev obraza, make-up; šminkanje; šminka:
trucco da giorno, da sera dnevna, večerna ureditev obraza - trudíti se (-im se) imperf. refl.
1. faticare, sforzarsi; adoperarsi:
brezuspešno, dolgo se truditi sforzarsi vanamente, a lungo
truditi se za naklonjenost koga adoperarsi per il favore di qcn.
2. affaticarsi, arrovellarsi, industriarsi, ingegnarsi:
trudil se je, da bi rešil problem si arrovellò per risolvere il problema
truditi se za otroke faticare per i figli - tù adv.
1. qua, qui (per lo stato in luogo):
kje si? Tu dove sei? Qui
ljudje so tu delovni in gostoljubni qui la gente è operosa e ospitale
(pri govorjenju po telefonu) tu XY qui NN, al telefono NN
2. (v predik. rabi)
pomlad je tu è venuta la primavera
da da, leta so tu eh già, colpa degli anni
kosilo je tu, izvolite il pranzo è servito, prego!
tu doli, tu gori quaggiù, quassù
3. tu ... tam, tu pa tam qua... là, qua e là, ogni tanto, di tanto in tanto; saltuariamente; passim:
delal je zdaj tu, zdaj tam ha lavorato ora qui, poi là
tu pa tam raste kako drevo qua e là spunta un albero - túkaj adv.
1. (tu) qui, qua (per lo stato in luogo):
kje si? Tukaj dove sei? Qui
tukaj okrog qui attorno, da queste parti
2. (v poved. rabi izraža neposredno prihodnost česa):
kosilo je tukaj, izvolite il pranzo è servito, prego
3. voj. pog. presente; comandi:
vojak Logar! Tukaj! soldato Logar! Presente!, Comandi!
4. (izraža kraj, prostor v bližini govorečega) qui, qua; ecco:
na, tukaj imaš denar in kupi ecco(ti) qua i soldi e va' a comprare
5. (izraža določeno mesto besedila) qui; a questo punto; a questo proposito, a questo riguardo:
napisal je več pesmi, tukaj navajamo eno (il poeta) scrisse varie poesie, qui ne citiamo una
govorili so o novem zakonu. Tukaj se je izoblikovalo več stališč si parlò, si discusse della nuova legge. A questo riguardo emersero vari punti di vista
tako je prav, in tukaj je udaril po mizi così va bene, e qui battè un pugno sul tavolo
6. (izraža trenutek dogodka, stanja) qui, qua:
od tukaj naprej se začenja drugo obdobje da qui in poi inizia un altro, un nuovo periodo
7. tukaj ... tam qui... là:
streljali so zdaj tukaj, zdaj tam si sparava ora qui, poi là - tuo
A) agg.
1. tvoj
2. tvoj, svoj:
adesso ti prendi il tuo tè e vai a riposare zdaj boš spil svoj čaj, potem pa greš počivat
B) pron. (v absolutni rabi):
eccoti il tuo na, tu imaš svoje
i tuoi tvoji (tvoja družina, tvoji prijatelji)
l'ultima tua tvoje zadnje pismo
accontentati del tuo! zadovolji se s svojim!
ne hai combinata ancora una delle tue spet si zakuhal eno svojih
è giusto che anche tu dica la tua prav je, da tudi ti poveš svoje mnenje
stare, tenere dalla tua biti na tvoji strani - tuta f obl. kombinezon, delovna obleka:
tuta blu pren. delavec
tuta da lavoro delovni kombinezon
tuta mimetica voj. maskirna uniforma
tuta spaziale aero vesoljska obleka
tuta sportiva šport trenerka
tuta subacquea potapljaška obleka
tuta di volo aero letalski kombinezon - tutto
A) agg.
1. ves, cel:
tutta l'Italia vsa Italija
tutta Milano ves Milan
a tutt'oggi do danes
tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
essere tutt'uno biti isto
2.
tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
una volta per tutte enkrat za vselej
inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče
3. vsak:
sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
in tutti i casi v vsakem primeru
in tutti i modi na vsak način
tutte le volte che vsakokrat ko
4. ves (v vsakem delu, povsod):
erano tutti contenti bili so prav veseli
è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati
B) pron. vse:
con tutto che čeprav
in tutto skupaj
in tutto e per tutto popolnoma, povsem
innanzi tutto, prima di tutto predvsem
per tutto dire skratka
tutto sommato eno z drugim
ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
essere capace di tutto biti vsega zmožen
fare di tutto lotiti se vsakega dela
fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
questo è tutto (in) to je vse
tutto bene? je vse v redu?
tutto sta nel važno je, da
C) avv. popolnoma, povsem, docela:
del tutto popolnoma
di tutto tutto popolnoma
tutt'al più kvečjemu
tutt'altro sploh ne, nikakor
tutt'intorno vse naokoli
Č) m invar.
1. vse:
rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko
2. celota:
formare un tutto tvoriti celoto - tvóriti (-im)
A) imperf.
1. formare, creare:
tvoriti glasove formare suoni
tvoriti besede formare parole
mat. tvoriti kot 90 ° formare un angolo di 90°
2. formare; rappresentare, costituire:
to vprašanje tvori jedro razprave questo problema costituisce il nocciolo del trattato
3. (sestavljati) costituire:
komisijo tvorijo trije člani la commissione è costituita da tre membri
B) tvóriti se (-im se) imperf. refl. crearsi, formarsi:
na vratu se mu tvori bula sul collo gli si va formando un'escrescenza - učênje (-a) n
1. studio; apprendistato:
učenje na pamet studio a memoria
podpirati koga v času učenja aiutare qcn. negli studi
učenje za kovača, v trgovini l'apprendistato al mestiere di fabbro, nel commercio
2. (poučevanje) insegnamento:
dolgoletno učenje na srednji šoli l'insegnamento pluriennale nelle scuole medie
3. dottrina, insegnamento:
zavračati učenje, da je vesolje eno samo respingere l'insegnamento sull'unicità dell'universo - udáriti (-im) | udárjati (-am)
A) perf., imperf.
1. colpire, battere; picchiare:
udariti koga v obraz, v trebuh colpire qcn. al viso, al ventre
udariti s petami v pozdrav battere i tacchi in segno di saluto
ura udari vsake pol ure l'orologio batte, suona ogni mezz'ora
udariti pečat na listino mettere, apporre il timbro sul documento
2. battere, sbattere, urtare:
avtomobil je čelno udaril v zid l'auto ha sbattuto frontalmete contro il muro
3. cadere:
v senik je udarila strela un fulmine è caduto sul fienile
4. pren. attaccare, assaltare:
udariti na sovražnika attaccare il nemico
5. pren. (nenadoma, silovito pojaviti, pojavljati se) erompere, prorompere; emergere, (ri)apparire; avvertire, essere investito:
njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan le sue pecche riapparvero nuovamente
v nos mu je udaril vonj po ožganem fu investito da un odore di bruciato
6. (prizadeti, prizadevati) colpire:
državo je udarila huda gospodarska kriza il paese fu colpito da una forte recessione
7. pren.
slepota ga je udarila diventò cieco, perse la vista
kap, sončarica ga je udarila subì un colpo apoplettico, un colpo di sole
8. impers. pog. ammalarsi
udarilo mu je na ledvice, na oči si ammalò ai reni, agli occhi
9. (napasti, napadati, kritizirati) attaccare, criticare:
udariti po političnih nasprotnikih attaccare gli avversari politici
10. attaccare, incominciare a, mettersi a:
udariti polko attaccare una polka
udariti tarok fare una partita di tarocchi
udariti po žganju darci dentro col brandy
udariti obilno malico fare una colazione abbondante
11.
udariti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere
12. pren. dire, prendere a dire, sparare:
naravnost udariti dire direttamente
13. udariti jo (iti, oditi) andarsene; tagliare:
udariti jo čez travnik tagliare per il prato
udariti jo v hribe andare in montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. njegove besede so jo udarile (prizadele) le sue parole la ferirono
pren. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil, da je čas, da se oženi gli venne in mente di sposarsi, che era ormai ora di sposarsi
kri mu je udarila v glavo il sangue gli montò alla testa
pren. pohvala mu je udarila v glavo la lode gli diede alla testa
pren. udariti na pravo struno toccare il tasto giusto
udariti s pestjo po mizi battere il pugno sul tavolo (tudi ekst.)
pren. udariti po žepu colpire al portafoglio
pog. kap ga je udarila gli è venuto un colpo (apoplettico)
pren. udariti mimo, v prazno fallire il bersaglio
pren. udariti v oči saltare agli occhi
udariti (si) v roke concludere un affare
udariti jo po slovensko parlare, cantare in sloveno
B) udáriti se (-im se) perf. refl.
1. darsi un colpo, ferirsi, battersi:
pri padcu se je udaril v glavo nella caduta si battè la testa
2. pren. (sporeči se) litigare
3. (spopasti se) scontrarsi - udiēnza f
1. poslušanje:
dare, prestare udienza a poslušati koga, prisluhniti komu (tudi šalj.);
trovare udienza presso qcn. najti poslušalca v kom
presso di lui ho trovato sempre udienza zmeraj mi je prisluhnil
2. avdienca, sprejem:
udienza privata, pubblica zasebna, javna avdienca
chiedere un'udienza prositi za avdienco
ottenere un'udienza da biti sprejet pri kom
3. pravo sodna obravnava:
udienza civile, penale civilna, kazenska obravnava
udienza a porte chiuse obravnava za zaprtimi vrati
udienza pubblica javna obravnava
4. gledalci, publika, občinstvo:
udienza televisiva televizijski gledalci