Franja

Zadetki iskanja

  • trivio m (pl. -vi)

    1. tripotje, križpotje, razpotje, križišče treh cest:
    da trivio pouličen, prostaški
    donna da trivio pocestnica

    2. šol. trivij
  • trobénta (-e) f muz. tromba; trombetta:
    glas trobente squillo di tromba
    trobente trobijo in bobni ropotajo le trombe squillano, i tamburi rullano
    vojaška trobenta tromba militare
    jazz trobenta tromba, cornetta da jazz
    trobenta z ventili tromba a pistoni, cromatica
    bibl. jerihonske trobente le trombe di Gerico
    trobenta poslednje sodbe la tromba del giudizio
    bot. črna trobenta trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
  • tromba f

    1. glasba trobenta, tromba:
    tromba a cilindri trobenta z ventili
    tromba cromatica kromatična trobenta
    tromba marina vodna tromba
    le trombe del giudizio biblijsko trobente poslednje sodbe
    dar fiato alle trombe pren. razglasiti, razglašati z velikim pompom, udariti na veliki zvon
    partire in tromba pren. pog. zagnati se, odločno se lotiti česa
    suonare la tromba igrati trobento; pren. slovesno kaj razglasiti

    2. pren. trobentač; voj. žarg. trobentač

    3. pren. knjižno glasnik novih načel, novih ideologij; pren. slabš. klepetulja; opravljivec, opravljivka; pren. žarg. ovaduh

    4. fiz., tehn.
    tromba aspirante, premente sesalna, tlačna črpalka
    tromba elettrica avto hupa, troblja
    grammofono a tromba gramofon s trobljo (z lijakastim zvočnikom)

    5.
    tromba d'aria navt. zračnik
    tromba della canna da pesca rib. členek ribiške palice
    tromba dello stivale golenica škornja
    tromba da vino natega za pretakanje vina

    6. gradb.
    tromba delle scale stopniščno okno

    7. zool. sesalo; pog. (slonov) trobec

    8. meteor.
    tromba marina, terrestre peščena, morska tromba

    9. anat.
    tromba d'Eustachio Evstahijeva cev, ušesna troblja
    tromba uterina jajcevod
  • trōppo

    A) agg. preveč:
    c'è troppa gente preveč je ljudi

    B) pron.

    1. preveč (oseb):
    qui siamo in troppi tu nas je preveč

    2. preveč (količina):
    non comprare altri vestiti, ne hai fin troppi ne kupuj drugih oblek, imaš jih preveč
    ho troppo da fare preveč imam dela

    C) avv.

    1. preveč, pretirano, prekomerno:
    è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
    di troppo preveč
    bere un bicchiere di troppo spiti kozarec preveč
    qui sono di troppo tu sem odveč
    troppo buono!, troppo gentile! zelo ste dobri, prijazni (vljudnostna fraza)
    troppo poco zelo malo, premalo
    mangiare troppo poco premalo jesti

    2. zelo, mnogo
    non troppo ne preveč, ne prav, ne posebno:
    non mi sento troppo bene ne počutim se prav dobro

    Č) m (kar je) preveč
    PREGOVORI: il troppo stroppia
    l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro
  • trovare

    A) v. tr. (pres. trōvo)

    1. najti:
    trovare qcs. per terra kaj najti na tleh
    andare a trovare qcn. iti, skočiti po nekoga, obiskati nekoga

    2. najti, dobiti; imeti; doseči, dosegati:
    trovare un po' di pace najti malo miru
    trovare il proprio utile imeti korist
    trovare la gloria, il successo doseči slavo, uspeh

    3. ekst. naleteti na:
    trovare una buona accoglienza naleteti na dober sprejem, biti dobro sprejet

    4. iznajti; odkriti, odkrivati; stuhtati, pogruntati:
    trovare un rimedio a čemu znati pomagati
    trovare sempre nuove scuse izmišljati si vedno nove izgovore

    5. zalotiti; odkriti:
    trovare qcn. sul fatto, con le mani nel sacco koga zalotiti pri dejanju
    lo trovò che rubava zalotil ga je pri kraji

    6. odkriti, odkrivati; ugotoviti, ugotavljati:
    trovo il cibo buono, eccellente hrana se mi zdi dobra, odlična
    ha trovato lo spettacolo noioso predstava je bila po njegovem dolgočasna, se mu je zdela dolgočasna

    7. misliti, meniti:
    trovo che hai fatto bene mislim, da si dobro storil
    trovi? pog. se ti zdi?

    8. zavedeti se; uvideti:
    trovare di aver perso uvideti, da si izgubil

    B) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. ci troviamo) dobiti, dobivati se, srečati, srečevati se

    C) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. mi trōvo)

    1. biti, počutiti se:
    trovarsi d'accordo strinjati se
    trovarsi bene, male počutiti se dobro, slabo
    trovarsi deluso, ingannato, smarrito počutiti se razočaranega, prevaranega, izgubljenega
    trovarsi in pericolo biti v nevarnosti

    2. znajti se

    3. biti, nahajati se:
    la Venere di Botticelli si trova agli Uffizi Botticellijeva Venera je v galeriji Uffizi
  • tŕs (-a) m

    1. bot. giunco; canna (Arundo donax);
    papirusni trs papiro, giunco del Nilo (Cyperus papirus)
    sladkorni trs canna da zucchero (Saccharum officinarum)

    2. (posamezna rastlina vinske trte) frutice (della vite)
  • tŕska2 (-e) f

    1. scheggia, sverza:
    pren. suh kot trska magro come un chiodo, uno stecco, un'acciuga
    iti v trske spaccarsi, sfasciarsi
    potrpežljiv, da bi trske na njem cepil che ha la pazienza di Giobbe

    2. pren. stecco, baccalà
  • tŕst (-a) m canna; giunco; cannuccia (Phragmites australis):
    zibati se kot trst v vetru dondolarsi come una canna al vento
    navadni trst canna di palude (Phragmites communis)
    sladkorni trst canna da zucchero (Saccharum officinarum)
  • truccare2

    A) v. tr. (pres. trucco)

    1. maskirati; kamuflirati; preobleči, preoblačiti:
    truccare qcn. da cinese preobleči, maskirati koga v Kitajca

    2. šminkati, ličiti; urediti:
    truccare le labbra col rossetto našminkati ustnice z rdečilom

    3. potvoriti, falzificirati; ponarediti, ponarejati:
    truccare le carte označiti karte
    truccare un mobile predelati, ponarediti kos pohištva
    truccare un motore avto sfrizirati motor
    truccare una partita šport žarg. lažirati tekmo
    truccare le elezioni potvoriti rezultate volitev

    B) ➞ truccarsi v. rifl. (pres. mi trucco)

    1. preobleči, preoblačiti se; maskirati se

    2. urediti si obraz, našminkati se
  • trucco m (pl. -chi)

    1. trik; ukana, prevara (tudi ekst.):
    trucco cinematografico, fotografico, scenico filmski, fotografski, scenski trik
    è tutto un trucco vse skupaj je navadna prevara
    il trucco c'è ma non si vede za prevaro gre, čeprav neopazno

    2. maskiranje (obraza)

    3. kozmet. (truccatura) kozmetika, ureditev obraza, make-up; šminkanje; šminka:
    trucco da giorno, da sera dnevna, večerna ureditev obraza
  • trudíti se (-im se) imperf. refl.

    1. faticare, sforzarsi; adoperarsi:
    brezuspešno, dolgo se truditi sforzarsi vanamente, a lungo
    truditi se za naklonjenost koga adoperarsi per il favore di qcn.

    2. affaticarsi, arrovellarsi, industriarsi, ingegnarsi:
    trudil se je, da bi rešil problem si arrovellò per risolvere il problema
    truditi se za otroke faticare per i figli
  • adv.

    1. qua, qui (per lo stato in luogo):
    kje si? Tu dove sei? Qui
    ljudje so tu delovni in gostoljubni qui la gente è operosa e ospitale
    (pri govorjenju po telefonu) tu XY qui NN, al telefono NN

    2. (v predik. rabi)
    pomlad je tu è venuta la primavera
    da da, leta so tu eh già, colpa degli anni
    kosilo je tu, izvolite il pranzo è servito, prego!
    tu doli, tu gori quaggiù, quassù

    3. tu ... tam, tu pa tam qua... là, qua e là, ogni tanto, di tanto in tanto; saltuariamente; passim:
    delal je zdaj tu, zdaj tam ha lavorato ora qui, poi là
    tu pa tam raste kako drevo qua e là spunta un albero
  • túkaj adv.

    1. (tu) qui, qua (per lo stato in luogo):
    kje si? Tukaj dove sei? Qui
    tukaj okrog qui attorno, da queste parti

    2. (v poved. rabi izraža neposredno prihodnost česa):
    kosilo je tukaj, izvolite il pranzo è servito, prego

    3. voj. pog. presente; comandi:
    vojak Logar! Tukaj! soldato Logar! Presente!, Comandi!

    4. (izraža kraj, prostor v bližini govorečega) qui, qua; ecco:
    na, tukaj imaš denar in kupi ecco(ti) qua i soldi e va' a comprare

    5. (izraža določeno mesto besedila) qui; a questo punto; a questo proposito, a questo riguardo:
    napisal je več pesmi, tukaj navajamo eno (il poeta) scrisse varie poesie, qui ne citiamo una
    govorili so o novem zakonu. Tukaj se je izoblikovalo več stališč si parlò, si discusse della nuova legge. A questo riguardo emersero vari punti di vista
    tako je prav, in tukaj je udaril po mizi così va bene, e qui battè un pugno sul tavolo

    6. (izraža trenutek dogodka, stanja) qui, qua:
    od tukaj naprej se začenja drugo obdobje da qui in poi inizia un altro, un nuovo periodo

    7. tukaj ... tam qui... là:
    streljali so zdaj tukaj, zdaj tam si sparava ora qui, poi là
  • tuo

    A) agg.

    1. tvoj

    2. tvoj, svoj:
    adesso ti prendi il tuo tè e vai a riposare zdaj boš spil svoj čaj, potem pa greš počivat

    B) pron. (v absolutni rabi):
    eccoti il tuo na, tu imaš svoje
    i tuoi tvoji (tvoja družina, tvoji prijatelji)
    l'ultima tua tvoje zadnje pismo
    accontentati del tuo! zadovolji se s svojim!
    ne hai combinata ancora una delle tue spet si zakuhal eno svojih
    è giusto che anche tu dica la tua prav je, da tudi ti poveš svoje mnenje
    stare, tenere dalla tua biti na tvoji strani
  • tuta f obl. kombinezon, delovna obleka:
    tuta blu pren. delavec
    tuta da lavoro delovni kombinezon
    tuta mimetica voj. maskirna uniforma
    tuta spaziale aero vesoljska obleka
    tuta sportiva šport trenerka
    tuta subacquea potapljaška obleka
    tuta di volo aero letalski kombinezon
  • tutto

    A) agg.

    1. ves, cel:
    tutta l'Italia vsa Italija
    tutta Milano ves Milan
    a tutt'oggi do danes
    tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
    correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
    essere tutt'uno biti isto

    2.
    tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
    una volta per tutte enkrat za vselej
    inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

    3. vsak:
    sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
    in tutti i casi v vsakem primeru
    in tutti i modi na vsak način
    tutte le volte che vsakokrat ko

    4. ves (v vsakem delu, povsod):
    erano tutti contenti bili so prav veseli
    è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
    essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
    essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
    essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

    B) pron. vse:
    con tutto che čeprav
    in tutto skupaj
    in tutto e per tutto popolnoma, povsem
    innanzi tutto, prima di tutto predvsem
    per tutto dire skratka
    tutto sommato eno z drugim
    ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
    essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
    essere capace di tutto biti vsega zmožen
    fare di tutto lotiti se vsakega dela
    fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
    mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
    questo è tutto (in) to je vse
    tutto bene? je vse v redu?
    tutto sta nel važno je, da

    C) avv. popolnoma, povsem, docela:
    del tutto popolnoma
    di tutto tutto popolnoma
    tutt'al più kvečjemu
    tutt'altro sploh ne, nikakor
    tutt'intorno vse naokoli

    Č) m invar.

    1. vse:
    rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

    2. celota:
    formare un tutto tvoriti celoto
  • tvóriti (-im)

    A) imperf.

    1. formare, creare:
    tvoriti glasove formare suoni
    tvoriti besede formare parole
    mat. tvoriti kot 90 ° formare un angolo di 90°

    2. formare; rappresentare, costituire:
    to vprašanje tvori jedro razprave questo problema costituisce il nocciolo del trattato

    3. (sestavljati) costituire:
    komisijo tvorijo trije člani la commissione è costituita da tre membri

    B) tvóriti se (-im se) imperf. refl. crearsi, formarsi:
    na vratu se mu tvori bula sul collo gli si va formando un'escrescenza
  • učênje (-a) n

    1. studio; apprendistato:
    učenje na pamet studio a memoria
    podpirati koga v času učenja aiutare qcn. negli studi
    učenje za kovača, v trgovini l'apprendistato al mestiere di fabbro, nel commercio

    2. (poučevanje) insegnamento:
    dolgoletno učenje na srednji šoli l'insegnamento pluriennale nelle scuole medie

    3. dottrina, insegnamento:
    zavračati učenje, da je vesolje eno samo respingere l'insegnamento sull'unicità dell'universo
  • udáriti (-im) | udárjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. colpire, battere; picchiare:
    udariti koga v obraz, v trebuh colpire qcn. al viso, al ventre
    udariti s petami v pozdrav battere i tacchi in segno di saluto
    ura udari vsake pol ure l'orologio batte, suona ogni mezz'ora
    udariti pečat na listino mettere, apporre il timbro sul documento

    2. battere, sbattere, urtare:
    avtomobil je čelno udaril v zid l'auto ha sbattuto frontalmete contro il muro

    3. cadere:
    v senik je udarila strela un fulmine è caduto sul fienile

    4. pren. attaccare, assaltare:
    udariti na sovražnika attaccare il nemico

    5. pren. (nenadoma, silovito pojaviti, pojavljati se) erompere, prorompere; emergere, (ri)apparire; avvertire, essere investito:
    njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan le sue pecche riapparvero nuovamente
    v nos mu je udaril vonj po ožganem fu investito da un odore di bruciato

    6. (prizadeti, prizadevati) colpire:
    državo je udarila huda gospodarska kriza il paese fu colpito da una forte recessione

    7. pren.
    slepota ga je udarila diventò cieco, perse la vista
    kap, sončarica ga je udarila subì un colpo apoplettico, un colpo di sole

    8. impers. pog. ammalarsi
    udarilo mu je na ledvice, na oči si ammalò ai reni, agli occhi

    9. (napasti, napadati, kritizirati) attaccare, criticare:
    udariti po političnih nasprotnikih attaccare gli avversari politici

    10. attaccare, incominciare a, mettersi a:
    udariti polko attaccare una polka
    udariti tarok fare una partita di tarocchi
    udariti po žganju darci dentro col brandy
    udariti obilno malico fare una colazione abbondante

    11.
    udariti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere

    12. pren. dire, prendere a dire, sparare:
    naravnost udariti dire direttamente

    13. udariti jo (iti, oditi) andarsene; tagliare:
    udariti jo čez travnik tagliare per il prato
    udariti jo v hribe andare in montagna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. njegove besede so jo udarile (prizadele) le sue parole la ferirono
    pren. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil, da je čas, da se oženi gli venne in mente di sposarsi, che era ormai ora di sposarsi
    kri mu je udarila v glavo il sangue gli montò alla testa
    pren. pohvala mu je udarila v glavo la lode gli diede alla testa
    pren. udariti na pravo struno toccare il tasto giusto
    udariti s pestjo po mizi battere il pugno sul tavolo (tudi ekst.)
    pren. udariti po žepu colpire al portafoglio
    pog. kap ga je udarila gli è venuto un colpo (apoplettico)
    pren. udariti mimo, v prazno fallire il bersaglio
    pren. udariti v oči saltare agli occhi
    udariti (si) v roke concludere un affare
    udariti jo po slovensko parlare, cantare in sloveno

    B) udáriti se (-im se) perf. refl.

    1. darsi un colpo, ferirsi, battersi:
    pri padcu se je udaril v glavo nella caduta si battè la testa

    2. pren. (sporeči se) litigare

    3. (spopasti se) scontrarsi
  • udiēnza f

    1. poslušanje:
    dare, prestare udienza a poslušati koga, prisluhniti komu (tudi šalj.);
    trovare udienza presso qcn. najti poslušalca v kom
    presso di lui ho trovato sempre udienza zmeraj mi je prisluhnil

    2. avdienca, sprejem:
    udienza privata, pubblica zasebna, javna avdienca
    chiedere un'udienza prositi za avdienco
    ottenere un'udienza da biti sprejet pri kom

    3. pravo sodna obravnava:
    udienza civile, penale civilna, kazenska obravnava
    udienza a porte chiuse obravnava za zaprtimi vrati
    udienza pubblica javna obravnava

    4. gledalci, publika, občinstvo:
    udienza televisiva televizijski gledalci