Franja

Zadetki iskanja

  • kúriti (-im)

    A) imperf. ➞ zakuriti

    1. riscaldare; bruciare (come combustibile):
    kuriti z drvmi bruciare la legna
    kuriti kres accendere un falò
    kuriti stanovanje riscaldare l'appartamento

    2. pren. (hujskati, ščuvati) aizzare, istigare

    B) kuriti jo (-im jo) imperf. pog. pren.
    kuriti jo proti domu correre a casa
  • kurjáva (-e) f

    1. combustibile

    2. riscaldamento:
    električna, plinska kurjava riscaldamento elettrico, a gas
    kurjava na olje riscaldamento a olio

    3.
    centralna kurjava (naprava) riscaldamento centrale
  • kúžen (-žna -o) adj. med. contagioso; infettivo; pestifero; mefitico:
    kužna klica microbo, germe patogeno
    kužen zrak aria mefitica
    med. kužna bolezen malattia contagiosa, contagio
    kužna epidemija pestilenza
    kužni bolnik appestato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    um. kužno znamenje colonna votiva (a ricordo della peste)
  • kváša (-e) f gastr.
    dati zajca v kvašo mettere la lepre in carpione, a frollare
  • kvintál (-a) m star. quintale:
    pren. na kvintale a quintali, moltissimo
  • labbro m (m pl. -ri; f pl. -ra)

    1. (pl. -ra) ustnica:
    labbro leporino med. zajčja ustnica
    leccarsi le labbra oblizovati si prste
    bagnarsi le labbra omočiti si ustnice, srkniti ga

    2. usta:
    avere una parola sulla punta delle labbra imeti besedo na koncu jezika
    pendere dalle labbra di qcn. koga pazljivo poslušati
    a fior di labbra mrmraje

    3. anat.
    labbra della vagina sramne ustnice

    4. (pl. -ri) rob:
    i labbri di una ferita, di un pozzo robovi rane, vodnjaka
  • láčen (-čna -o) adj.

    1. affamato:
    biti lačen essere affamato, aver fame
    biti lačen kot pes, kot volk avere una fame da lupo

    2. pren. affamato, desideroso; avido:
    lačen ljubezni desideroso di affetto
    lačen časti, denarja avido di onori, di denaro

    3. pren. voglioso, libidinoso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti pet lačnih ust (doma) avere cinque bocche da sfamare
    pog. imeti ta lačno jetiko essere eternamente affamato
    biti lačen, da se pajčevina dela po želodcu, da bi vola pojedel, da se skozenj vidi avere una fame da lupi, essere il ritratto della fame
    biti večkrat lačen kot sit stentare il pane
    PREGOVORI:
    sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna
  • ládja (-e) f

    1. nave; bastimento, battello:
    ladja izpljuje la nave salpa
    ladja nasede, se potopi, pristane la nave si arena, si incaglia, affonda, attracca
    vkrcati se na ladjo, izkrcati se z ladje imbarcarsi sulla nave, sbarcare dalla nave
    privezati ladjo, natovoriti, raztovoriti ladjo ormeggiare, caricare, scaricare la nave
    potovati z ladjo viaggiare su una nave
    nadvodni, podvodni del ladje opera morta, opera viva
    tonaža ladje tonnellaggio
    čezoceanska, rečna ladja transatlantico, battello fluviale
    drsna ladja (hidrogliser) aliscafo
    gusarska ladja nave corsara
    petrolejska ladja nave petroliera
    potniška, ribiška, tovorna, trgovska ladja nave passeggeri, da pesca, da carico, mercantile
    ladja na jedrski pogon, na vesla nave a propulsione nucleare, a remi
    linijska, šolska ladja nave di linea, nave scuola
    vojna ladja nave da guerra
    vesoljska ladja astronave
    izkrcevalna, desantna ladja nave da sbarco

    2. rel., arhit. navata:
    glavna, prečna, stranska ladja navata centrale, trasversale (transetto), laterale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ladja plove pod panamsko zastavo la nave batte bandiera panamense
    pren. podgane že zapuščajo ladjo i ratti stanno già abbandonando la nave
    igre ladje potapljati giocare a battaglia navale
    ladja se guga, se opoteka, se ziblje la nave beccheggia, rolla
    določiti položaj ladje fare il punto
    admiralska ladja nave ammiraglia
    bojna ladja nave da battaglia
    bolniška ladja nave ospedale
    pren. cestna ladja macchinone
    ladja dolge plovbe nave di lungo corso
    matična (vojna)
    ladja nave appoggio
    zool. portugalska ladja fisalia (Physalia physalis)
    ladja gledališče showboat
    ladja za polaganje kablov (nave) posacavi
    ladja za čiščenje morja spazzamare
    ladja za prevoz banan, tekočega plina, vina, zabojnikov bananiera, metaniera, vinacciera, portacontainers
  • ladro

    A) m (f -ra) tat, tatica:
    ladro di campagna poljski tat
    ladro di galline kokošji tat
    ladro di strada tolovaj
    ladro di fazzoletti tatič
    dare del ladro a qcn. koga obtožiti kraje, koga ozmerjati za tatu
    al ladro! držite tatu!
    ladro di cuori ženskar, osvajalec ženskih src
    tempo da ladri pasje vreme

    B) agg.

    1. tatinski, lopovski:
    occhi ladri zapeljive oči

    2. pren. grd, zanič:
    tempo ladro grdo vreme
    PREGOVORI: l'occasione fa l'uomo ladro preg. prilika dela tatu
  • lagnanza f tožba:
    muovere lagnanza (intorno a) pritožiti se (čez)
  • láhek (-hka -o) adj.

    1. leggero, lieve, tenue, esile:
    lahek kot pero leggero come una piuma
    lahka obleka abito leggero
    lahka artilerija artiglieria leggera
    lahek dim esile fumo

    2. facile; semplice; agevole:
    lahek zaslužek facili guadagni
    lahka zmaga facile vittoria

    3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
    lahka hoja andatura leggera

    4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
    lahka bolezen malattia leggera
    lahka rana ferita leggera
    lahko vino vino leggero

    5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
    lahek porod parto facile
    lahko noč! buona notte!

    6. (ki se dobro počuti) leggero:
    odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero

    7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
    lahka ženska donnina allegra, cocotte

    8. (nezahteven) leggero:
    lahka glasba musica leggera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
    imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
    kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
    ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
    šah. lahka figura alfiere, cavallo
    lahka industrija industria leggera
    šport. lahka kategorija peso leggero
    lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
    lahka kovina metallo leggero
    lahka obutev calzature basse
    voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
    lahki bencin benzina leggera
    grad. lahki beton calcestruzzo poroso
    strojn. lahko olje olio leggero
    tekst. lahek baržun vellutino
    navt. lahek motorni čoln motolancia
    lahek za upravljanje maneggevole
    gled. lahka veseloigra pochade
    lahki motocikel motoretta
    tekst. lahko bombažno blago cotonina
  • lahkó adv.

    1. facilmente, con facilità; leggermente:
    lahko prebavljiva hrana cibo facilmente digeribile
    biti lahko oblečen portare abiti leggeri
    lahko razumljiv accessibile, comprensibile
    lahko vodljiv manoviero

    2. (izraža zmožnost za kako dejanje)
    vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi il veicolo può muoversi su terra e in acqua
    kolikor lahko presodim, je stvar resna a quanto posso giudicare, la faccenda è seria

    3. (v vezniški rabi)
    lahko (da) pride, lahko (da) ne può darsi che venga e può darsi che non venga

    4. (izraža dovoljenje, soglasje)
    naročnina se lahko poravna v treh obrokih l'abbonamento è pagabile, si può pagare in tre rate
    'Ali smem?' 'Lahko?' 'È permesso?' 'Si può?'

    5. (izraža prošnjo, omiljeno zapoved)
    ali mi lahko daš kozarec vode? puoi darmi un bicchier d'acqua?

    6. (v zvezi z 'reči, trditi, predstavljati si' izraža podkrepitev trditve, pritrjevanje)
    lahko si misliš, kako sem se ustrašil puoi immaginare lo spavento che ho preso
    'To me je užalilo!' 'Si lahko mislim' 'La cosa mi offende!' 'Posso immaginarlo'
    PREGOVORI:
    kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi; chi ha tempo non aspetti tempo
  • lájšati (-am) imperf.

    1. lenire, mitigare, attenuare, blandire (il dolore):
    lajšati tujo bolečino blandire i dolori altrui

    2. (olajševati) facilitare, agevolare:
    lajšati komu nalogo agevolare il compito a qcn.
  • lakíren (-rna -o) adj. da verniciatura, per verniciatura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    teh. lakirna pištola pistola a spruzzo
    lakirna naprava verniciatore
  • lama1 f rezilo:
    lama a doppio taglio pren. dvorezni meč
    buona lama dober borilec, mečevalec
  • lamélen (-lna -o) adj. di, della lamella, lamellare, stratificato; settile:
    lamelni parket parquet stratificato
    lamelna sklopka frizione a dischi multipli
    strojn. lamelna veriga catena Galle
  • lampada f

    1. svetilka:
    lampada a petrolio petrolejka
    lampada a stelo stoječa svetilka
    lampada ad arco obločnica
    lampada votiva relig. zaobljubna luč

    2. ekst.
    lampada a spirito špiritni gorilnik
    lampada per saldare spajkalna plamenka

    3. pren. vodnik, vzor

    4. ekst. knjižno zvezda

    5. ekst. plamen
  • lampione m (fanale) lampijon, svetilka:
    lampione a gas plinska svetilka
  • lancia1 f (pl. -ce)

    1. sulica, kopje:
    mettere la lancia in resta pren. pripraviti se na spopad
    spezzare una lancia a favore di zavzemati se za

    2. ekst. vojščak, suličar

    3. rib. ostve, vilice
  • largo

    A) agg. (m pl. -ghi)

    1. širok:
    la via è piuttosto larga ulica je precej široka
    essere di manica larga pren. ne dlakocepiti; biti širokosrčen
    a larghi tratti pren. na široko
    su larga scala pren. na veliko
    alla larga daleč, proč
    stare alla larga (da) izogibati se (koga, česa)
    prendere qcs. alla larga okolišiti

    2. odprt:
    vocale larga odprt samoglasnik

    3. pren. obilen, velik; ugoden:
    larga parte degli utili velik del dobička

    4. pren. širok, širokosrčen:
    uomo di idee larghe človek širokih nazorov

    B) avv.
    girare largo (da) izogibati se (koga, česa)

    C) inter.
    largo! prostor!
    fare largo (a) narediti prostor, umakniti se
    largo ai giovani! prostor mladim! naprej mladi!

    Č) m

    1. širina, širokost; prostranost:
    in lungo e in largo vsepovsod
    farsi largo utreti si pot; pren. biti uspešen, naglo napredovati

    2. odprto morje:
    prendere il largo odpluti na odprto morje; pren. popihati jo
    tenersi al largo (da) izogibati se (koga, česa)

    3. trg (na križišču ulic)

    4. glasba largo