Franja

Zadetki iskanja

  • pobôsti (-bôdem) perf.

    1. (z rogovi) cozzare, fare a cornate

    2. pungere; bucare; pren.
    jeza ga je pobodla si arrabbiò, montò in collera; pog. si incavolò
  • pocedíti (-ím) | pocéjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. pog. bere, scolare, scolarsi:
    celo steklenico vina je pocedil si è scolato tutta una bottiglia di vino

    2. pog. pren.
    pocediti jo andarsene, svignarsela, scappare, far tela

    B) pocedíti se (-ím se) | pocéjati se (-am se) perf., imperf. refl. scolare, sgocciolare; pren.
    ob pogledu na bogato obloženo mizo so se mu pocedile sline alla vista della tavola riccamente imbandita gli venne l'acquolina in bocca
  • pōco

    A) avv. (po')

    1. malo; slabo:
    ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
    sta poco bene ne počuti se prav dobro
    mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
    né molto né poco sploh ne
    non poco precej
    poco o nulla zelo malo
    a poco a poco počasi

    2.
    un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
    ho dormito un bel po' malo sem spal
    vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!

    B) agg.

    1. malo:
    spendere poco denaro porabiti malo denarja
    avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
    essere di poche parole biti redkobeseden
    comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti

    2. (v eliptičnih izrazih)
    a ogni poco zelo pogostoma
    ci corre poco pren. ni velike razlike
    a dir poco vsaj
    per poco skoraj:
    per poco non cadevo skoraj bi padel
    c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
    da poco nevažen, nepomemben, majhen
    ci vuol poco a lahko je...:
    ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti

    C) pron. malo (po številu, meri):
    pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri

    Č) m sing. (po')

    1. malo (majhna količina):
    il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
    ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti

    2.
    po' po' di precej:
    ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
    niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
    è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister

    D) m, f invar.
    un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič
  • počási adv.

    1. lentamente

    2. pian piano, adagio (tudi muz. );
    počasi mi bo tvojega govorjenja zadosti le tue chiacchiere finiranno con lo stancarmi
    le počasi (andiamo) piano, con prudenza
    počasi goreča peč parigina
    metal. počasi hladiti (kovino) raddolcire (un metallo)
    počasi in dolgočasno peti cantilenare
    počasi peči crogiolare
    počasi jesti pilluccare
    gastr. počasi pražiti soffriggere
    počasi vreti subbollire
    PREGOVORI:
    hiti počasi festina lente lat.
    počasi se daleč pride chi va piano, va sano e va lontano
  • počénjati (-am) | počéti (-čnèm) imperf.

    1. fare; combinare:
    kaj počenja tako dolgo cosa mai combina così a lungo
    počenjati neumnosti, otročarije combinare guai, ragazzate

    2. fare:
    kaj počenjaš z živino, da je vsa izmučena cosa fai alle bestie da sfinirle in tal modo?
    početi kaj jalovega sfondare una porta aperta
  • počíti (počíjem) | počívati (-am) perf., imperf.

    1. riposare, riposarsi; (spati, ležati) dormire; evf. (biti pokopan) riposare, giacere, essere sepolto:
    evf. tukaj počiva ... qui giace...
    počivati v miru riposare in pace

    2. (biti v stanju neaktivnosti) riposare; essere fermo:
    počivati na lovorikah riposare sugli allori
    pustiti zemljo počivati lasciar riposare la terra
    stroji počivajo le macchine sono ferme

    3. (biti, ležati) riposare, posare:
    otrokova glava je počivala na materinih prsih la testa del bambino riposava sul seno della madre
    PREGOVORI:
    nesreča nikoli ne počiva i guai non occorre chiamarli
  • počítnice (-ítnic) f pl. vacanze, vacanza; ferie; svago:
    šolske, poletne, zimske počitnice vacanze scolastiche, estive, invernali
    oditi na počitnice andare in ferie, andare in vacanza
  • počutíti se (-im se) imperf. refl.

    1. sentirsi; stare:
    počutiti se osamljenega, bolnega sentirsi solo, malato
    danes se počutim malo bolje oggi sto un po' meglio

    2. sentirsi, ritenersi:
    počutiti se mladega sentirsi giovane

    3. sentirsi, trovarsi:
    počutiti se nelagodno sentirsi in imbarazzo
    počutiti se kakor doma sentirsi come a casa
    počutiti se kot pes v cerkvi sentirsi di troppo
    počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua
  • podájati (-am) | podáti (-dám)

    A) imperf., perf.

    1. dare, porgere

    2. šport. passare, centrare; smistare:
    podati z glavo passare di testa
    podati žogo servire, allungare la palla
    podati žogo na center traversare al centro, crossare

    3. pren. presentare, rappresentare; raffigurare; interpretare:
    podajati učno snov presentare la materia
    podati pesem recitare la poesia
    podajati vlogo recitare, interpretare la parte
    podajati glasbeno delo interpretare, suonare un brano musicale

    4. nareč. sgridare, rimproverare

    B) podájati se (-am se) | podáti se (-dám se) imperf., perf. refl.

    1. pog. stare bene, donare:
    temna obleka se ji lepo poda l'abito nero le sta bene, le dona
    tako govorjenje se mu ne podaja il suo è un discorso sconveniente

    2. (odhajati, oditi) andarsene, partire per, intraprendere un viaggio:
    podati se na dolgo pot fare un lungo viaggio; mettersi in lungo viaggio
    podajati se nevarnosti andare incontro a un pericolo, correre un pericolo

    3. (vdati, vdajati se) arrendersi

    4. (upogibati se, udirati se) cedere;
    zemljišče se podaja il terreno sta cedendo

    C) podájati si (-am si) | podáti si (-dám si) imperf., perf. refl. darsi:
    podati si roke darsi la mano
    veselje in žalost si podajata roke allegria e dolore si susseguono
    pren. obiskovalci so si kar kljuko podajali i visitatori affluivano in gran numero
  • podárjen (-a -o) adj. donato, regalato
    PREGOVORI:
    podarjenemu konju se ne gleda v zobe a cavallo donato non si guarda in bocca
  • podbòj (-ôja) m stipite, montante:
    pren. kar naprej podpirati podboje starsene con le mani in mano
  • podivjáti (-ám) perf.

    1. inselvatichire, inselvatichirsi:
    od pogostega zalivanja so begonije na verandi podivjale a furia di essere annaffiate, le begonie sulla veranda sono inselvatichite

    2. (postati neciviliziran, nekultiviran) imbarbarire, imbarbarirsi

    3. impazzire; inferocire; (konj) imbizzarire:
    od hude bolečine je podivjal per il forte dolore impazzì

    4. correre pazzamente, darsi alla pazza corsa, alle pazze corse:
    ob vsakem reliju motociklisti podivjajo ad ogni rally i motoristi si danno alle pazze corse, si sfogano in pazze corse

    5. diventare indisciplinati, ingovernabili:
    šol. tudi zaradi prenatrpanosti razredi včasih podivjajo anche per il sovraffollamento, le classi diventano talora ingovernabili
  • podjétje (-a) n

    1. impresa, ditta; esercizio; azienda; casa; società:
    upravljati podjetje gestire, amministrare una ditta
    ustanoviti podjetje fondare un'impresa
    gostinsko podjetje esercizio alberghiero
    gradbeno, obrtno podjetje impresa edile, artigianale
    prevozniško podjetje ditta trasporti
    izvozno, uvozno podjetje ditta esportatrice, importatrice
    proizvodno, storitveno podjetje impresa produttiva, impresa di servizi
    trgovsko podjetje azienda, impresa commerciale
    družinsko podjetje azienda familiare
    komunalno podjetje azienda municipalizzata
    samostojno turistično podjetje azienda autonoma di turismo e soggiorno
    javno, zasebno podjetje impresa pubblica, privata
    podjetje z nepremičninami (società) immobiliare
    podjetje za odpravo knjig in časopisov messaggerie

    2. pren. impresa, progetto
  • podkován (-a -o) adj.

    1. ferrato, imbullettato; chiodato

    2. pren. ferrato, preparato, agguerrito:
    podkovan v matematiki ferrato in matematica
  • podlága (-e) f

    1. base, fondamento (tudi ekst.); ekst. sostrato; filoz. ipostasi:
    adm. na podlagi in base a
    ustava je podlaga vsej zakonodaji la costituzione fa da base a tutte le leggi
    trgovati na podlagi sporazuma commerciare in base a un accordo
    sum brez podlage sospetto privo di fondamento, infondato

    2. um. fondo:
    tv glasbena podlaga sottofondo, commento musicale

    3. componente principale

    4. agr. soggetto dell'innesto

    5. ekon.
    srebrna, zlata podlaga base argentea, aurea; tallone argenteo, aureo
    grad. podlaga cestišča sottofondo (delle sovrastrutture stradali)
    tekst. podlaga čipk trasparente
  • podóba (-e) f

    1. immagine, effigie; raffigurazione, figura, ritratto; quadro:
    zaobljubljena podoba immagine votiva
    nabožne podobe immagini sacre
    oljnata podoba quadro a olio
    lastna podoba autoritratto
    podoba v romanih personaggio del romanzo

    2. pren. immagine, sembianza, fisionomia, aspetto, faccia:
    zunanja podoba predmetov immagine esteriore, fisionomia degli oggetti

    3. pren. (predstava) immagine, simulacro, specie, idea, fantasma:
    pesniška podoba fantasma poetico
    domišljijska podoba immagine fantastica
    ustvariti si podobo o čem farsi, crearsi un'immagine, un'idea di qcs.
    nadel si je podobo mirne neprizadetosti assunse un'aria di calma indifferenza
    pokazati svojo pravo podobo mostrarsi quali realmente si è
    dobivati otipljivo podobo realizzarsi, (cominciare a) prendere corpo, prendere consistenza, concretarsi
    biti živa podoba koga, česa essere qcn. sputato, essere il ritratto di qcn.; essere l'immagine vivente, un'immagine (vivente) di qcs.
    hudič v človeški podobi diavolo in sembianza umana; il diavolo in persona
    rel. človek je ustvarjen po božji podobi l'uomo fu creato a immagine di Dio
    rel. obhajati pod obema podobama comunicare sotto le due specie
  • podóbno

    A) adv. similmente, comparabilmente, analogamente

    B)

    1. (in) podobno (v vezniški rabi) e analogamente

    2. in podobno (ipd.; pri naštevanju) e simili (e sim.)
  • podólgem adv. per il lungo:
    pren. podolgem in počez prehoditi deželo girare un paese per il lungo e per il largo, in lungo e in largo
  • podpírati (-am) | podpréti (-prèm)

    A) imperf., perf.

    1. appoggiare, sostenere, sorreggere, puntellare; agr.
    podpirati sadno drevje staggiare gli alberi da frutto

    2. puntellare, imbrigliare:
    podpreti razpadajočo stavbo imbrigliare un edificio pericolante

    3. pren. aiutare, assistere, difendere, fiancheggiare, favorire, assecondare, caldeggiare, spalleggiare, sovvenzionare, sussidiare:
    finančno podpreti aiutare finanziariamente
    podpirati predlog caldeggiare una proposta
    podpirati napore, prizadevanja nekoga assecondare gli sforzi di qcn.
    podpirati umetnost in znanost favorire le arti e le scienze
    podpreti svojo trditev z argumenti addurre argomenti a sostegno della propria (mia, tua, sua...) tesi, difendere le proprie ragioni
    podpirati reforme parteggiare per le riforme

    B) podpírati se (-am se) | podpréti se (-prèm se) imperf., perf. refl.

    1. appoggiarsi (a), sostenersi (con)

    2. (pokrepčati se) rifocillarsi
  • podpísati (-píšem) | podpisováti (-újem) perf., imperf.

    1. firmare, apporre la propria firma, sottoscrivere:
    podpisati resolucijo, pogodbo firmare la risoluzione, il contratto
    podpisati peticijo firmare una petizione
    podpisati menico firmare una cambiale
    podpisati s parafo parafare
    podpisati s križcem crocesegnare
    podpisati bjanko firmare in bianco

    2. (pisati, napisati spodaj) scrivere sotto