Franja

Zadetki iskanja

  • kóža (-e) f

    1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
    uvela koža pelle vizza
    mehka, nežna koža pelle delicata
    kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
    debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
    s perjem poraščena koža pelle coperta di piume

    2. pren. pelle; pellaccia:
    pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
    odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
    rešiti kožo salvare la pelle
    nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
    ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste

    3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
    umetna koža cuoio artificiale
    čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
    torbica iz prave kože borsetta di pelle
    koža severnega jelena renna

    4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
    mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
    dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
    pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
    pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
    pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
    ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
    šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
    znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
    doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
    ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
    pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
    pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
    biti krvav pod kožo essere fatti di carne
    pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
    strojiti kožo conciare la pelle
    drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
    prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
    zool. letalna koža membrana alare, patagio
    zool. plavalna koža natatoia
  • kráj1 (-a) m

    1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
    odročen kraj luogo fuori mano
    domači, rodni kraj luogo, suolo natio
    kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
    letoviški, turistični kraj località turistica
    kopališki kraj località balneare

    2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
    kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
    gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
    topli, hladni kraji zone calde, fredde
    močvirnat kraj zona paludosa

    3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
    težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
    kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
    spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
    na kraju samem sul luogo stesso

    4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
    stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
    na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
    dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
    od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
    avgust gre h kraju agosto sta per finire
    biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
    biti pri kraju essere alla fine
    dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
    govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
    iti (s kom)
    h kraju essere al lumicino
    ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
    niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
    prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
    priti komu do kraja convincere uno
    strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
    namembni kraj destinazione
    lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
    rel. sveti kraji luoghi santi
  • krí1 (krví) f

    1. fiziol. sangue:
    kri brizga, teče iz nosa, ust il sangue schizza dalla ferita, corre dal naso, dalla bocca
    kri se mu je curkoma ulila il sangue sgorgò a fiotti
    dati, odvzeti kri dare, donare, cavare il sangue
    izkašljati, pljuniti kri sputare sangue
    strjena kri sangue coagulato
    rdeč kot kri rosso sangue
    človeška, živalska kri sangue umano, animale
    biti oškropljen s krvjo essere macchiato di sangue
    ožuljen do krvi coi piedi feriti
    s krvjo zalite oči occhi iniettati di sangue
    puščati kri salassare, cavare il sangue (a)
    dajalec, darovalec krvi donatore di sangue
    pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
    darovati, dati, prelivati kri (za svobodo) dare, versare il proprio sangue (per la libertà)
    boriti se do zadnje kaplje krvi battersi fino all'ultimo sangue

    2. (kri kot nosilec temperamenta, čustvenega stana, spolnosti, nekaterih značajskih posebnosti) sangue:
    krotiti svojo kri frenarsi, controllarsi
    biti burne in nagle krvi avere il sangue caldo, bollente
    ohraniti hladno kri mantenere il sangue freddo
    pren. biti brez krvi (osebe iz zgodbe) essere esangue
    kri mu je zavrela il sangue gli montò alla testa
    kri se mu je umirila si è calmato
    to mu je v krvi (questo) ce l'ha nel sangue

    3. (izraža sorodstveno, socialno, poklicno pripadnost) sangue:
    (človek) mešane krvi di sangue misto
    kri njene krvi sangue del suo sangue
    biti plebejske, plemenite krvi essere di sangue plebeo, aristocratico
    modra kri se ji pretaka po žilah è di sangue blu
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kri ni voda buon sangue non mente
    kri mu je planila, udarila v glavo arrossì fortemente
    pren. dejanje, ki ga opere le kri un atto che può essere lavato solo nel sangue
    (nedolžna) kri vpije po maščevanju il sangue innocente chiama vendetta
    kri mu je zastala, zledenela (v žilah) si sentì ghiacciare il sangue nelle vene
    pren. postati meso in kri realizzarsi
    piti (komu)
    kri succhiare il sangue (a)
    pren. broditi po krvi sguazzare nel sangue
    biti, ležati v krvi essere coperto di sangue
    zatreti upor v krvi, s krvjo soffocare la rivolta nel sangue
    imeti ribjo kri non scomporsi mai
    po naftovodih teče rjava kri negli oleodotti scorre il petrolio
    mlaka krvi lago, pozzo di sangue
    pren. biti žejen krvi, hlepeti po krvi aver sete di sangue
    koga pretepsti do krvi picchiare qcn. a sangue
    med. naval krvi congestione
    transfuzija krvi trasfusione del sangue
    anat. arterialna, venozna kri sangue arterioso, venoso
    PREGOVORI:
    mlada kri se ne zataji buon sangue non mente
    mlada kri mirno ne stoji ogni puledro vuol rompere la sua cavezza
  • krivíca (-e) f

    1. ingiustizia, torto; iniquità:
    storiti komu krivico fare un torto a qcn.
    popraviti, poravnati krivico riparare il torto
    vsaka krivica ga boli, prizadene l'ingiustizia lo ferisce
    krivica se mu dela, godi gli si fa un torto, un'ingiustizia

    2. star. (krivda) colpa
  • krónati (-am) perf., imperf.

    1. coronare, incoronare (tudi ekst.):
    s trnjem so ga kronali lo coronarono di spine

    2. pren. (uspešno končati kaj) coronare:
    javno priznanje je kronalo njegov trud il riconoscimento pubblico coronò le sue fatiche

    3. pren.
    kronati ga (počenjati neumnosti) fare stupidaggini
  • kropíti (-ím) imperf.

    1. rel. aspergere, benedire (con l'acqua santa):
    kropiti mrliča benedire il morto (con l'acqua santa)
    pren. drugi dan so ga že kropili il giorno dopo era bell'e morto

    2. star. bagnarsi
  • krstíti (-im) imperf., perf.

    1. rel. battezzare:
    krstil ga je za Tomaža lo battezzò Tommaso

    2. pren. (dati ime ob slavnostni predaji) battezzare:
    krstiti ladjo battezzare la nave

    3. pren.
    krstiti vino battezzare, annacquare il vino

    4. gled., film. rappresentare la prima volta
  • kúhati (-am)

    A) imperf. ➞ skuhati

    1. cucinare, far da mangiare; lessare; far la cucina; cuocere:
    uči se kuhati impara a cucinare
    kuhati kosilo, večerjo fare, preparare il pranzo, la cena
    kuhati jajca, meso cucinare le uova, la carne
    kuhati na drva, na plin cuocere a legna, a gas

    2. (kuhati, žgati) cuocere; distillare:
    kuhati marmelado cuocere la marmellata
    kuhati apno cuocere la calcina
    teh. kuhati les vaporizzare il legno
    kuhati žganje distillare l'acquavite

    3. pren. (pripravljati kaj zahrbtno) ordire, macchinare:
    kuhati maščevanje ordire la vendetta

    4. pren.
    kuhati jezo nutrire ira contro, avercela con
    kuhati mulo tenere il broncio
    kuhati trmo intestardirsi, ostinarsi
    kuhati zavist invidiare
    vročina ga kuha ha la febbre

    B) kúhati se (-am se) imperf. refl.

    1. pren. ribollire:
    v njem se kuha jeza ribolle per la rabbia, dentro gli ribolle la rabbia

    2. (zadrževati se v vročini) cuocersi, cucinarsi:
    ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani la gente cuoceva nella sala piena zeppa


  • A) avv.

    1. (za določanje kraja) tam, tja:
    mettilo là sul tavolo daj ga tja na mizo!
    mi dai quel libro là? ali mi daš tisto knjigo tam?

    2. (za podkrepitev pri ukazu, izrazih ogorčenja ipd.)
    ma va' là! pojdi no!
    alto là! voj. stoj!

    3. približno, tam (za čas):
    là verso Natale tam okrog Božiča

    4.
    in là onkraj, na drugo stran:
    farsi in là umakniti se
    essere in là con gli anni biti v letih

    5.
    di là (za kraj) tam, tja:
    l'al di là pren. onstranstvo
    andare di qua e di là iti vsepovsod
    per di là ondod

    6.
    là per là takoj, v trenutku

    B) prep.
    di là da, di là di onkraj:
    una cosa di là da venire nekaj negotovega, nekaj še daljnjega
  • labbro m (m pl. -ri; f pl. -ra)

    1. (pl. -ra) ustnica:
    labbro leporino med. zajčja ustnica
    leccarsi le labbra oblizovati si prste
    bagnarsi le labbra omočiti si ustnice, srkniti ga

    2. usta:
    avere una parola sulla punta delle labbra imeti besedo na koncu jezika
    pendere dalle labbra di qcn. koga pazljivo poslušati
    a fior di labbra mrmraje

    3. anat.
    labbra della vagina sramne ustnice

    4. (pl. -ri) rob:
    i labbri di una ferita, di un pozzo robovi rane, vodnjaka
  • lákota (-e) f

    1. fame:
    lakota ga muči, tare sente la fame, il morso della fame
    trpeti lakoto patire la fame
    huda, volčja lakota fame da lupo

    2. fame, carestia:
    v deželi je bila lakota nel paese imperversava la carestia
    boj proti lakoti lotta contro la fame

    3. pren. fame, desiderio (sfrenato):
    lakota slave fame, sete di gloria
    spolna lakota appetito carnale

    4. bot. caglio, presame, attaccamani (Galium)
    PREGOVORI:
    lakota je najboljši kuhar la fame è il miglior cuoco
  • lásten (-tna -o) adj.

    1. proprio:
    imeti lastne dohodke avere redditi propri

    2. pog. suo, proprio:
    iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
    storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità

    3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
    zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue

    4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
    to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù

    5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
    Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
    ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
    videti na lastne oči vedere coi propri occhi
    sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
    storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
    bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    trg. lastna cena prezzo di costo
    fiz. lastna frekvenca frequenza propria
    elektr. lastna indukcija autoinduizione
    ekon. lastna sredstva mezzi propri
    teh. lastna teža vozila peso a vuoto
    lingv. lastno ime nome proprio
    lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
    PREGOVORI:
    lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda
  • lép (-a -o)

    A) adj.

    1. bello:
    lep obraz bel viso, visino
    lepe noge belle gambe
    lepa kot sonce bella come il sole

    2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
    lepi zvezki quaderni ordinati

    3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
    lepi kraji bei posti
    odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
    čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

    4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
    piše lep jezik scrive in bella lingua
    naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

    5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
    ima kar lepe dohodke ha bei redditi
    spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

    6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
    doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
    hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

    7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
    v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
    lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

    8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
    imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
    to so bili lepi časi bei tempi!
    lepega dne un bel giorno
    pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
    za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
    z lepo (dobro)
    besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
    lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
    iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
    na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
    lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
    ta je lepa! quest'è bella!
    biti v najlepših (najboljših)
    letih essere nel fiore degli anni
    bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
    lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
    lepi jeglič primula (Primula auricula)

    B) lépi (-a -o) m, f, n
    ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
    delati se lepega farsi bello
    (kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
    iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
    na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
    iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
    iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte
  • léto1 (-a) n

    1. anno:
    leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
    lansko, letošnje leto l'anno scorso, quest'anno
    preteklo leto, prihodnje leto l'anno passato, l'anno prossimo
    astronomsko, lunino, navadno, novo, prestopno, zvezdno leto anno solare, lunare, comune, nuovo, bisestile, siderale
    star. v letu Gospodovem l'anno del Signore
    dogodek leta l'avvenimento dell'anno
    lansko leto (lani) l'anno scorso
    to leto (letos) quest'anno
    vsako leto ogni anno
    1. maja tega leta il primo maggio (del) corrente anno

    2. (ta čas glede na kako značilnost) anno:
    geofizikalno leto anno geofisico
    Mozartovo leto anno mozartiano
    olimpijsko leto anno olimpico, delle Olimpiadi

    3. (čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom) anno, stagione:
    lovsko leto stagione della caccia, venatoria
    kitajsko, muslimansko leto anno cinese, musulmano
    šolsko leto anno scolastico
    študijsko leto anno accademico

    4. (s števnikom čas 12 mesecev) anno; primavera:
    že tretje leto poteka, odkar ga ni sono tre anni che è andato via
    deset let zapora dieci anni di prigione
    otrok ima, je star dve leti il bambino ha due anni
    ženska pri sedemdesetih letih una donna sulla settantina
    mladini do 16. leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di 16 anni

    5. (omejeno trajanje v življenju) anno:
    otroška, mladostna, zrela leta gli anni dell'infanzia, gli anni giovanili, della maturità
    leta krize, vojna leta gli anni della crisi, della guerra
    kriza tridesetih let la crisi degli anni trenta

    6. (letnik študija) anno:
    tretje leto filozofije il terzo anno di filosofia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    star. pisalo se je leto 1848 correva l'anno 1848
    on skriva leta, njemu se leta ne poznajo porta benissimo gli anni
    leto na leto, leto za letom, iz leta v leto anno dopo anno, di anno in anno
    pren. leto in dan mai; sempre
    pred leti anni fa, una volta
    biti v letih essere anziano, essere avanti negli anni; avere molte primavere
    šalj. Abrahamova leta i cinquanta
    šalj. ne videti koga sedem hrvaških, laških let non aver visto uno un sacco di tempo
    biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
    pren. sedem debelih, suhih let gli anni delle vacche grasse, delle vacche magre
    imeti že sedemdeset let na grbi avere già settant'anni sul groppone, aver superato la settantina
    gospodarsko (poslovno)
    leto anno finanziario
    proračunsko leto esercizio finanziario
    fiz. svetlobno leto anno luce
    rel. sveto leto anno santo
    prestopno leto anno bisestile
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • ljúb (-a -o)

    A) adj.

    1. caro; amato; gradito; diletto:
    ljubi obraz matere il caro volto della madre
    (v nagovoru) ljuba duša, jaz ti ne morem pomagati caro mio (cara mia), io non ti posso aiutare
    paštašuta je njegova najljubša jed la pastasciutta è il suo piatto preferito
    (v vzklikih) ljubi bog, ali je to mogoče?! per l'amor del cielo, è mai possibile?!

    2. (prijeten, prijazen) piacevole, gentile; grato:
    ljub spomin un grato ricordo
    pren. kaj narediti zaradi ljubega miru fare qcs. per amor di pace
    molči, če ti je življenje ljubo! acqua in bocca, se hai cara la vita
    PREGOVORI:
    ljubo doma, kdor ga ima a ogni uccello il suo nido è bello

    B) ljúbi (-a -o) m, f, n
    izgubil je svoje ljube perse tutti i suoi cari
    stori to meni, njemu itd. na ljubo fallo per amor mio, suo ecc.
    resnici na ljubo per amor del vero
  • ljubeznívost (-i) f gentilezza, amorevolezza, affabilità, cortesia, garbo, grazia:
    zasuli so ga z ljubeznivostjo lo colmarono di gentilezze
  • lomíti (lómim)

    A) imperf. ➞ zlomiti

    1. spezzare, spaccare, frangere (le onde)

    2. contorcersi:
    spet ga lomi božjast si contorce in convulsioni epilettiche
    impers. gledalce je kar lomilo od smeha gli spettatori si sbellicavano dalle risa

    3. essere sconvolto:
    jeza, togota ga lomi è sconvolto dall'ira, dalla rabbia

    4. tisk. impaginare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lomiti kruh spezzare, sbocconcellare il pane
    lomiti prste, roke (od nestrpnosti) torcersi le mani
    lomiti si zobe pri rompersi i denti in
    lomiti lan granulare il lino
    fiz. lomiti svetlobo rifrangere la luce
    lomiti usnje irruvidire il cuoio

    B) lomíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. spezzarsi

    2. pren. piegarsi, chinarsi:
    lomiti se od smeha sbellicarsi dalle risa

    3. (biti ostro ukrivljen) curvarsi, girare (bruscamente)

    4. fiz. rifrangersi:
    svetloba se lomi la luce si rifrange
    ob tujem izrazu se mi je lomil jezik alle prese col forestierismo farfugliavo
    lomiti se po kamenju arrancare sui sassi
  • lotévati se (-am se) | lotíti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. accingersi a, mettersi a; intraprendere:
    zopet se lotiti študija riprendere gli studi
    lotiti se dela mettersi al lavoro; affrontare qcs.
    slikar se je loteval tudi tihožitij il pittore si cimentò anche nelle nature morte
    gostje so se začeli lotevati vina gli ospiti avevano cominciato a degustare il vino

    2. (napadati, napasti) assalire, attaccare; aggredire:
    lotiti se koga s pestmi prendere qcn. a pugni
    lotiti se koga v časopisu attaccare qcn. sui giornali
    lotiti se koga fizično aggredire qcn.

    3. essere presi da, avere un attacco di; provare:
    loteva se ga mrzlica ha un attacco di febbre
    lotevalo se ga je hrepenenje, lotevala se ga je jeza, loteval se ga je strah provava desiderio, rabbia, paura
    železa se loteva rja il ferro sta arrugginendo
    jabolk se je lotila gniloba le mele stanno marcendo
    ta bolezen se loti zlasti notranjih organov una malattia che attacca specie gli organi interni
    pren. ne vedeti česa bi se lotili non saper che pesci pigliare
  • lovíti (-ím)

    A) imperf. ➞ uloviti

    1. correre dietro a, rincorrere, cercar di acchiappare

    2. catturare, intercettare, prendere

    3. (zbrati, zbirati, nabrati, nabirati) raccogliere

    4. cacciare, andare a caccia di; pescare:
    loviti kunce cacciare le lepri
    loviti ptiče uccellare
    mačka lovi miši il gatto va a caccia di topi
    loviti na trnek pescare con l'amo

    5. pren. cercare di afferrare; intercettare, captare:
    lovila je vsako njegovo besedo cercava di afferrare ogni sua parola
    loviti signale s satelitov captare i segnali dei satelliti

    6. pren. sorprendere:
    le pojdi, da te ne bo noč lovila va' pure, prima che ti sorprenda la notte

    7.
    loviti sapo, zrak respirare affannosamente; boccheggiare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    loviti besede cercare (affannosamente) le parole
    dan je treba loviti zjutraj il mattino ha l'oro in bocca
    loviti korak s časom cercare di essere al passo coi tempi
    loviti stopinje za kom camminare dietro a qcn., seguire qcn.
    loviti dekleta na sladke besede sedurre le fanciulle con le belle parole
    loviti koga na besedo prendere qcn. in parola
    loviti slepe miši giocare a mosca cieca; ekst. amoreggiare
    loviti ravnotežje cercare l'equilibrio
    slikar lovi motiv il pittore disegna, abbozza il motivo
    turist lovi prizor v objektiv il turista riprende, fotografa la scena
    navt. loviti veter v jadro navigare sopravvento
    rib. loviti na črva, na muho pescare a verme, a mosca
    s tujo roko kače loviti farsi cavare le castagne dal fuoco
    PREGOVORI:
    na med se muhe love, na sladke besede ljudje si pigliano più mosche in una goccia di miele che in un barile d'aceto
    bolje drži ga, kot lovi ga meglio un 'ho' che dieci 'avrò'
    kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi

    B) lovíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. acchiapparsi

    2. tenersi in bilico

    3. correre

    4. essere incerto; esitare

    5. igre giocare ad acchiappino, a rincorrersi

    6. pren. loviti se za correre dietro a:
    loviti se za dobičkom correre dietro ai guadagni
    loviti se za vsako besedo cercare la parola giusta, adatta
    pren. loviti se za vsako bilko cercare il minimo appiglio, un'ancora di salvezza
  • lúč (-í) f

    1. luce:
    luč brli, gori, migota, sveti, ugasne la luce arde fioca, arde, tremola, splende, si spegne
    pogasiti, ugasniti, upihniti luč spegnere la luce
    prižgati, zastreti luč accendere, schermare la luce
    neonske, plinske luči luci al neon, a gas
    signalne luči luci segnaletiche
    avt. dolge, kratke, parkirne luči luci abbaglianti, di profondità, di posizione
    stikalo za luč interruttore della luce
    rel. večna luč naj mu sveti e splenda a lui la luce perpetua

    2. (priprava, svetilka) luce, lampada:
    namizna, stoječa, stropna luč lampada da tavolo, a stelo, da soffitto (plafoniera)

    3. pog. (električna napeljava) luce (elettrica), corrente

    4. (svetloba) luce:
    dnevna, jutranja luč luce mattutina, da giorno
    sončna luč luce solare, del sole
    bleda, močna luč luce fioca, forte
    mehka (topla), ostra, slepeča luč luce calda, aspra, abbagliante

    5. pren. redko lume:
    on ni kaka posebna luč non è proprio un lume

    6. pren. (poudarja pomen samostalnika) luce; fiaccola:
    luč resnice la luce della libertà
    luč omike, razuma la luce della civiltà, della ragione

    7. pren.
    predstaviti se v najboljši luči fare un figurone
    pokazati se v pravi luči mostrarsi nella vera luce
    metati slabo, nelepo luč na koga gettare una luce cattiva su qcn.
    gledati, videti v lepi, rožnati luči vedere tutto roseo
    prikazovati koga v črni luči dipingere a tinte fosche
    ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali è moribondo
    iti z luči togliersi dalla luce
    človek, ki ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati uno da cercare col lanternino
    star. rel. zvoniti večno luč suonare l'avemaria
    prižgati zeleno luč za dare via libera a (un'iniziativa)
    zagledati luč sveta venire alla luce
    prinesti nekaj luči v problem fare un po' di luce
    plesati okoli ženske kot vešče okrog luči girare attorno a una ragazza come falene
    filoz. naravna luč luce naturale
    rel. večna luč lampada perpetua
    navt. navigacijske luči segnalazioni luminose
    gled. odrske luči luci della ribalta
    avt. zavorne luči luci d'arresto
    zelena, rdeča luč luce verde, rossa
    utripajoča luč luce intermittente