pésem (-smi) f
1. lit. poesia; lirica; knjiž. carme; versi; tuba:
pisati, deklamirati pesmi scrivere, recitare poesie
ciklus, zbirka pesmi ciclo, raccolta di poesie
ljubezenska, ljudska pesem poesia amorosa, popolare
Leopardijeve pesmi i canti di Leopardi
etn. obredna pesem canto rituale
lit. anakreontska pesem (poesia) anacreontica
epska, lirska pesem poesia epica, lirica
priložnostna pesem poesia d'occasione
pesem v enajstercih, v svobodnem verzu poesia in endecasillabi, in versi liberi
2. muz. canzone; canto:
cerkvena, zborovska pesem canto sacro, canto corale
črnska duhovna pesem spiritual
dvoglasna, večglasna pesem canto a due, a più voci
3. ekst. canto; coro:
pesem slavca il canto dell'usignolo
pesem dežja, morja, vetra il canto della pioggia, del mare, del vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj je to pesem (prijetno lahko delo) adesso è roba da niente
to je pa druga pesem un altro paio di maniche
zmeraj ista pesem sempre la solita solfa
bibl. Visoka pesem Cantico dei cantici
Zadetki iskanja
- pésništvo (-a) n poesia, poesie; ekst. musa; Parnaso:
ljudsko pesništvo poesia popolare
avantgardno pesništvo poesia d'avanguardia
posvetiti se pesništvu salire in Parnaso - pést (-í) f
1. pugno:
stisniti pest stringere il pugno
udariti s pestjo po mizi battere col pugno sulla tavola
2. (majhna količina) pugno; palmo:
za pest dolarjev per un pugno di dollari
ne imeti v lasti niti pesti zemlje non possedere un palmo di terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pesti me srbijo ho voglia di menare, di pestare qcn.
držati, tiščati pesti za koga tifare per qcn., desiderare il successo, la fortuna di qcn.
okusiti pesti nekoga subire le violenze di qcn.
pokazati komu pesti mostrare i pugni a qcn.
to je pravici pest v obraz un pugno in faccia alla giustizia
dobiti koga v pest prendere qcn. tra le grinfie
smejati se komu v pest ridere di qcn. sotto i baffi
začelo se je s prepirom, končalo s pestmi la faccenda cominciò con una lite, finì a pugni
z jekleno pestjo narediti red v državi fare ordine nel Paese con pugno di ferro
delati na lastno pest fare di propria iniziativa
biti nagle jeze in trdih pesti essere un attaccabrighe
pravica pesti la ragione del più forte - pesto
A) agg.
1. stolčen; prebit:
sentirsi le ossa peste biti ves prebit
2. modrikast:
occhi pesti modrikaste oči (od udarcev, utrujenosti)
buio pesto trda tema
B) m
1. kaša; stolčena gmota
2. kulin.
pesto di aglio e prezzemolo omaka s česnom in peteršiljem (genoveška specialiteta) - pét (pêtih) numer. cinque:
vstajati ob petih alzarsi alle cinque
rtv. kanal pet canale cinque
pren. pet minut pred dvanajsto all'ultimo minuto
za pet kriščevih ran per l'amor del cielo
pren. imeti ženinov na vsak prst po pet avere sposi a volontà, a bizzeffe
drži se, kot da ne zna do pet šteti fa il finto tonto
pren. imeti do česa pet korakov essere a due passi da qcs.
pet nas je siamo in cinque - pêta (-e) f
1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
brusiti pete camminare, correre veloci
pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille
2.
igelna peta gambo (dell'ago)
peta pluga la suola dell'aratro
peta kose sperone della falce
PREGOVORI:
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe - pétek (-tka) m venerdì, pog. venere:
rel. spoštovati petek, ne jesti mesa na petek osservare il venerdí
rel. veliki petek Venerdí Santo
črni petek un giorno infausto
petek in svetek tutti i santi giorni
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte - péti (pôjem) imperf. ➞ zapeti
1. cantare:
peti kot slavček cantare come l'usignolo
peti od sreče, od veselja cantare dalla felicità, di gioia
peti podoknico, uspavanko, žalostinko cantare la serenata, la ninnananna, un canto elegiaco
peti pri zboru, kot solist cantare nel coro, cantare come solista
2. pren. cantare, poetare, inneggiare:
peti o ljubezni, o soncu cantare l'amore, inneggiare al sole
3. pren. dire, raccontare
4. cantare (uccelli, insetti), gorgheggiare:
črički, murni pojejo cantano le cicale, i grilli
5. pren. suonare, echeggiare; ticchettare:
zvonovi so peli čez hribe in doline le campane echeggiavano per monti e valli
pisalni stroji so peli le macchine per scrivere ticchettavano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kadar je nagajal, je pela šiba quando faceva le bizze veniva picchiato
o tem poje neka stara pesem il fatto è cantato da una vecchia poesia, canzone
peti komu hvalo, slavo cantare, tessere le lodi di qcn.; inneggiare a qcn.
peti komu levite strapazzare, rimbrottare qcn.
rel. peti novo mašo cantare la prima messa, essere consacrato sacerdote
slaba, trda poje komu uno si trova in difficoltà, nei guai, campa miseria - petíca (-e) f
1. pog. il (numero) cinque;
tja vozi petica in quella direzione porta l'autobus, il tram numero cinque, il cinque
2. šol. (odlična ocena v šoli) cinque, lodevole; (negativna ocena) cinque, insufficiente
3. igre cinque:
pikova petica il cinque di picche - petindvájset (-ih) numer. venticinque:
delo v petindvajsetih zvezkih opera in venticinque volumi - pēzzo m
1. kos:
fare un bel pezzo di strada prehoditi lep kos poti
da un pezzo a questa parte že nekaj časa
2. kos, del:
smontare una macchina pezzo per pezzo razstaviti stroj po kosih
ridurre in pezzi raztrgati, razdrobiti na kosce
costume da spiaggia in due pezzi dvodelne kopalke
un pezzo di bravura glasba mojstrsko izvajano delo
3. (časopisni) članek
pezzo grosso pren. velika živina
pezzo da museo redek, muzejski primerek - piano1
A) agg.
1. raven:
terreno piano ravno zemljišče
figura piana mat. lik
2. pren. preprost, jasen, razumljiv:
in lingua piana v preprostem jeziku
3. relig. tih:
messa piana tiha maša
4. šport
corsa piana tek
5. jezik na predzadnjem zlogu naglašen:
parola piana paroksitonon (na predzadnjem zlogu naglašena beseda)
6. lit.
rima piana ženska rima
B) avv.
1. počasi, previdno:
andarci piano biti skrajno previden
posa piano trgov. pazi: lomljivo!
2. potihoma - piano2 m
1. ravnina; ravna površina; ravna plošča:
il piano della tavola mizna plošča
piano inclinato nagnjena ravnina (tudi pren.)
2. nadstropje:
piano terra, piano terreno pritličje
primo piano prvo nadstropje
piano rialzato visoko pritličje
3. foto, film plan:
primo piano prvi, bližnji plan
primissimo piano veliki plan
piano americano ameriški tričetrtinski plan
una figura di primo, secondo piano pren. važna, postranska oseba
porre la questione su un altro piano pren. drugače zastaviti problem
4. načrt, plan; namera:
piano di studi študijski načrt
piano regolatore urbanistični načrt
piano quinquennale petletni plan, petletka
avere in piano nameravati, načrtovati - pianta f
1. bot. rastlina
2. podplat
3. tloris; ekst. načrt, zemljevid (mesta)
4. admin. delovni odnos; sistemizacija:
essere in pianta stabile biti stalno zaposlen
di sana pianta na novo, znova, od temeljev - piantare
A) v. tr. (pres. pianto)
1. agr. saditi; zasaditi
2. poriniti, zariniti; zabijati:
piantare un pugnale nel petto poriniti bodalo v prsi
piantare un chiodo nel muro zabiti žebelj v zid
piantare chiodi pren. delati dolgove, zadolževati se
gli piantò in faccia due occhi indagatori pren. uprl je vanj vprašujoče oči
3. zapustiti:
piantare baracca e burattini pren. pustiti vse, poslati vse k vragu
piantarla nareč. prenehati:
e piantala! nehaj že enkrat!
B) ➞ piantarsi v. rifl. (pres. mi pianto)
1. zariti se; vseliti se
2. postaviti se:
piantarsi di fronte a postaviti se pred - pianto m
1. jok; naricanje:
pianto dirotto neustavljiv jok
scoppiare in pianto planiti v jok
2. ekst. žalost, pogreb:
la partita della nazionale è stata un pianto igra državne reprezentance je bila prava žalost - piazza f
1. trg:
piazza d'armi vežbališče
far piazza pulita pren. (tudi šalj.) očistiti, pomesti
mettere in piazza pren. obesiti na veliki zvon
2. ekst. polit. ulica; drhal:
accontentare la piazza zadovoljiti, ugajati ulici, masi
3. ekon. tržišče
4. pog. mestna tržnica
5. voj.
piazza forte trdnjava
6. šalj. pleša
7. ležišče; mesto:
letto a due piazze postelja z dvema ležiščema
piazza d'onore šport častno mesto - picchiata f
1. prebunkanje; pretep
2. trkanje
3. aero pikiranje, strmoglavi let; šport strmoglavi spust:
buttarsi in picchiata a fare qcs. lotiti se česa z vsemi silami
scendere in picchiata aero pikirati; šport spustiti se na vrat na nos - piccionaia f
1. golobnjak:
tirare sassi in piccionaia pren. pljuvati v lastno skledo, delati sam sebi škodo
2. ekst. podstrešje
3. gled. šalj. zadnja galerija (prostor, poslušalci) - piccolo
A) agg. majhen; neznaten; nizek, kratek, skromen
B) m
1. (f -la) mali, mala, otrok; mladič
2. pog. natakarjev pomočnik
3. majhna, nizka oseba
4. sold
5. avv.
in piccolo v malem
nel mio piccolo v okviru mojih skromnih moči