animístičen (-čna -o) adj. rel. animistico
animízem (-zma) m rel. animismo
animo m
1. duh:
stato d'animo duševno razpoloženje
forza d'animo duševna moč
mettere l'animo in pace vdati se
avere l'animo, avere in animo di fare qcs. nameravati kaj storiti
di buon animo rade volje
ad un animo soglasno
2. srce, moč; pogum:
avere l'animo (di) imeti pogum, upati si
prendere animo drzniti si
perdersi d'animo izgubiti pogum
non mi è bastato l'animo di dargli la cattiva notizia nisem imel dovolj poguma, da bi mu povedal slabo novico
animo! pogumno!
animosamente avv.
1. hrabro, pogumno:
lottarono animosamente hrabro so se borili
2. sovražno:
trattare animosamente una persona sovražno se vesti do koga
animosità f
1. sovražnost, neprijaznost:
parlare con animosità di qcn. sovražno govoriti o kom
2. knjižno pogum, srčnost
animoso agg.
1. pogumen, srčen, drzen; jeznorit, divji, ognjevit (žival):
un cavallo animoso jeznorit konj
2. sovražen
animózen (-zna -o) adj. knjiž. (nenaklonjen, sovražen) animoso, ostile
animóznost (-i) f knjiž. (nenaklonjenost, sovražnost) animosità, ostilità, malanimo
anión (-a) m fiz., kem. anione
anione m kem., fiz. anion
aniónski (-a -o) adj. fiz., kem. anionico
anisotropia f fiz. anizotropija
anisōtropo agg. fiz. anizotropen
anitrōccolo ➞ anatroccolo
anizogamíja (-e) f biol. anisogamia
anizotrópen (-pna -o) adj. fiz. anisotropo
anizotropíja (-e) f fiz. anisotropia