Franja

Zadetki iskanja

  • stabilire

    A) v. tr. (pres. stabilisco)

    1. (za stalno) postaviti, sestaviti, vzpostaviti

    2. osnovati

    3. določiti, določati; odrediti, odrejati; odločiti, odločati; skleniti, sklepati:
    stabilire le condizioni določiti pogoje
    stabilire leggi izdati zakone
    stabilire qcs. per legge kaj zakonsko odrediti
    stabilire il da farsi odločiti se, kaj storiti
    stabilì di fuggire sklenil je pobegniti

    B) ➞ stabilirsi v. rifl. (pres. mi stabilisco) nastaniti se (tudi pren.)
  • stabilito agg.

    1. postavljen

    2. določen

    3. dogovorjen:
    resta stabilito che dogovorjeno je, da
  • staccare

    A) v. tr. (pres. stacco)

    1. ločiti; odtrgati; sneti; odmakniti, odmikati; odklopiti, odklapljati:
    staccare un quadro dal muro sneti sliko z zida
    non staccare gli occhi da ne odmakniti pogleda od

    2. šport pustiti, puščati za seboj

    3. glasba
    staccare le note igrati staccato, igrati tone s presledki

    B) v. intr.

    1. izstopati; izraziti, izražati se, kazati se

    2. pog. prenehati delo

    C) ➞ staccarsi v. rifl. (pres. mi stacco)

    1. ločiti, ločevati se (tudi pren.)

    2. odtrgati se; odlepiti se

    3. oddaljiti, oddaljevati se:
    staccarsi da terra vzleteti
  • stagione f

    1. letni čas:
    stagione avanzata, inoltrata pozni letni čas
    mezza stagione pomlad, jesen
    abito da mezza stagione pomladanska, jesenska obleka

    2. ekst. meteor. letni čas, vreme:
    stagione calda, fredda, piovosa toplo, hladno, deževno vreme; pren.
    la bella stagione pomlad
    la buona stagione poletje
    la brutta stagione jesen
    la cattiva stagione zima

    3. čas:
    la stagione delle ciliege, dell'uva čas češenj, grozdja
    la stagione della semina, del raccolto, della vendemmia čas setve, pobiranja letine, trgatve

    4. sezona:
    alta, bassa stagione visoka, nizka sezona
    stagione morta mrtva sezona
    la stagione teatrale gledališka sezona
    i saldi fine stagione sezonska razprodaja

    5. šport sezona:
    stagione calcistica nogometna sezona

    6. pesn. čas; obdobje; leta
  • stalíšče (-a) n presa di posizione, posizione, atteggiamento, visuale; parere, punto di vista:
    presojati kaj s stališča morale giudicare di qcs., valutare qcs. dalla visuale della morale
    stati na stališču, da essere del parere, ritenere che
    zavzeti stališče do česa prendere posizione su qcs.
    Dante ima med tedanjimi pesniki prav posebno stališče tra i poeti del tempo, Dante ha una posizione tutta particolare
  • stampa f

    1. tisk, tiskanje:
    bozze di stampa korekturne pole
    macchina da stampa tiskarski stroj
    sala stampa tiskarna
    dare un'opera alla stampa, alle stampe tiskati delo
    essere in corso di stampa biti v tisku

    2.
    stampe pl. ptt tiskovine

    3. ekst. tisk, časopisi:
    stampa quotidiana, periodica dnevni, periodični tisk, periodika
    stampa libera, indipendente svobodni, neodvisni tisk
    stampa prezzolata, venduta plačani tisk
    stampa di destra, di sinistra desničarski, levičarski tisk
    stampa gialla, rosa senzacionalistični, sentimentalni tisk
    libertà di stampa svoboda tiska
    ufficio stampa tiskovni urad

    4. tisk, časnikarji:
    conferenza stampa tiskovna konferenca
    sala stampa dvorana za tisk

    5.
    avere una buona, una cattiva stampa imeti laskave, nenaklonjene komentarje v tisku; pren. biti na dobrem, slabem glasu

    6. umet. grafika (odtis v grafični tehniki)

    7. tekstil
    stampa dei tessuti tiskanje tkanin

    8. foto kopiranje

    9. pren. kov; baža:
    un uomo di vecchia stampa človek starega kova
  • stanza f

    1. knjižno bivanje, bivališče:
    essere di stanza voj. biti nastanjen, stacioniran

    2. soba:
    appartamento di quattro stanze štirisobno stanovanje
    stanza dei bottoni pren. komandni, upravni center
    stanza da bagno kopalnica
    stanza da letto spalnica
    stanza da pranzo jedilnica
    stanza di rianimazione med. soba za intenzivno nego, šok soba
    stanza di soggiorno dnevna soba

    3. ekon.
    stanza di compensazione obračunsko mesto

    4. lit. stanca, osemvrstičnica
  • stàr (stára -o)

    A) adj.

    1. vecchio; anziano:
    star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
    biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
    koliko si star? quanti anni hai?
    midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

    2. vecchio, stantio:
    star kruh pane stantio

    3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
    stari sir formaggio stravecchio
    staro vino vino invecchiato

    4. vecchio, antico:
    stari običaji vecchie usanze
    razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
    zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
    stari Rim Roma antica
    stara Avstrija la vecchia Austria

    5. vecchio, straccio:
    star avtomobil una vecchia auto
    star papir carta straccia
    staro železo ferri vecchi

    6. pren. vecchio, provetto:
    star voznik vecchio autista
    star član društva vecchio socio
    star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

    7. vecchio, originario:
    stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

    8. vecchio, annoso:
    stari problemi questioni annose

    9. (zastarel) antiquato, arretrato:
    imeti stare nazore avere idee antiquate
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
    človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
    biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
    stari mesec, stara luna luna vecchia
    stari oče, stara mati nonno, nonna
    stari starši nonni
    ostati stara devica rimanere nubile, zitella
    vrniti se v staro domovino tornare in patria
    biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
    to je stara pesem è sempre la solita solfa
    pren. stara sablja vecchio commilitone
    pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
    staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
    varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
    stari zemeljski vek paleozoico
    lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
    stara cerkvena slovanščina paleoslavo
    rel. stara zaveza Antico Testamento
    hist. stari vek evo antico
    hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
    star kot zemlja vecchio come il cucco
    pejor. star pedantnež parruccone
    star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
    stari stric prozio
    hist. stari Rimljan quirite
    stari ženskar scapolo inveterato
    stara coprnica megera
    stara kripa trabiccolo
    stara lokomotiva caffettiera
    stara pokora (vecchio) bacucco
    stara šara rigatteria, bric-à-brac
    pren. stara škatla scarpa vecchia
    lingv. stara tržaščina tergestino
    stara turščina osmanli
    PREGOVORI:
    če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
    stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

    B) stári (-a -o) m, f, n
    stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
    kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
    ostati pri starem rimanere immutato, come prima
  • stare* v. intr. (pres. stō)

    1. knjižno obstati

    2. ostati, ostajati, biti:
    starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

    3. obotavljati se, muditi se

    4. trajati

    5. biti, najti se:
    stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
    stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
    stare in attesa čakati
    stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
    stare a tavola sedeti za mizo

    6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
    stare attento biti pozoren
    stare buono, calmo biti dober, miren
    stare in ginocchio klečati
    stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
    stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
    stare sulle sue biti zelo zadržan

    7. počutiti se:
    stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
    come stai? kako se imaš? kako si kaj?

    8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
    stare alla cassa biti, delati na blagajni
    stare a guardia di čuvati, stražiti
    stare a servizio služiti, delati

    9. prebivati, stanovati, živeti:
    andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
    sta con i genitori živi pri starših
    stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

    10. biti, stati, nahajati se:
    la villa sta in collina vila stoji vrh griča
    non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

    11.
    stare a cuore pomeniti (komu)
    stare a dieta biti na dieti
    stare sulle spine biti v skrbeh
    fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
    stando così le cose ker je pač tako, če je tako

    12.
    sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
    sta a lui decidere on mora odločiti

    13. biti (obstajati):
    qui sta il difficile težava je v tem
    tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

    14. iti v (vsebina):
    nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
    nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
    non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

    15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
    stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

    16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
    stare a chiacchierare klepetati
    stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

    17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
    sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
    stare per dire hoteti reči, želeti povedati

    18.
    stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
    stare ai fatti držati se dejstev
    stare alle apparenze soditi po videzu
    stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
    stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
    stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
    stare allo scherzo razumeti šalo
    stando a quanto si dice kakor se govori

    19.
    stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
    il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
    non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
    ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
    sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

    20.
    stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
    quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
    stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

    21.
    stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
    stare con i genitori živeti pri starših

    22.
    starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
    ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

    23.
    lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za
  • staróst (-i) f

    1. vecchiaia;
    bolezni starosti gli acciacchi della vecchiaia
    starost ne pride sama la vecchiaia non viene da sola
    v starosti se je ukvarjal z zbirateljstvom da vecchio si diede al collezionismo

    2. età; anni:
    povprečna starost prebivalstva età media della popolazione
    moški srednje starosti uomo di mezza età
    za svojo starost je velik per i suoi anni è grande
    v šolo je šel s šestimi leti starosti cominciò a frequentare la scuola all'età di sei anni
    šalj. častitljiva starost (starost med štiridesetimi in devetdesetimi) età veneranda; gli anta
  • stárt (-a) m

    1. šport. start, partenza:
    mirujoči start partenza da fermo
    leteči start partenza lanciata
    nizek, visok start partenza bassa, alta
    start in cilj linea di partenza e linea del traguardo
    dati znak za start dare il segnale della partenza; dare il via a

    2. inizio (del campionato, della gara); via, avvio

    3. žarg. (odhod) partenza; aer. partenza, decollo
  • státi (stojím) imperf.

    1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
    stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
    stati pri oknu starsene alla finestra
    stati v vrsti stare in fila
    stati na rokah reggersi sulle mani
    miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
    hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
    grad še danes stoji il castello c'è ancora

    2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
    avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
    gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

    3. essere durevole; durare:
    ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

    4. gastr. lasciar riposare:
    testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

    5. obl. stare bene, stare a pennello:
    obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

    6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
    podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

    7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
    stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
    odkar svet stoji da che mondo è mondo
    pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
    pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
    pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
    pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
    pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
    pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
    stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
    pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
    pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
    pren. stati ob strani tenersi in disparte
    vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
    še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
    pren. stati pred oltarjem sposarsi
    pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
    pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
    pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
    kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
    klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
    komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
    lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
    stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
    lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
    hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
    lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
    lov. pes stoji il cane è in punta
    vet. samica stoji la femmina è in calore
    šport. stati v predklonu flettere il busto
    šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
    voj. stati v pozor stare sull'attenti
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • stáviti (-im) perf.

    1. igre scommettere, puntare; giocare:
    staviti veliko vsoto scommettere, puntare una forte somma
    (kot podkrepitev) stavim, da tega ne veš scommetto che non lo sai
    staviti na dirkah scommettere alle corse
    staviti na določeno številko scommettere, puntare su determinati numeri, giocare determinati numeri

    2. tisk. comporre:
    ročno, strojno staviti comporre a mano, meccanicamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. staviti vse na eno karto rischiare; puntare, giocare tutto su una carta
    lingv. napačno staviti ločila mettere erroneamente i segni di interpunzione
  • stêkelce (-a) n dem. od steklo vetrino:
    opt. objektno stekelce vetrino (da microscopio)
  • stekleníca (-e) f bottiglia; (s širokim vratom) caraffa; (pletenka) fiasco;
    litrska steklenica bottiglia da un litro
    termos steklenica bottiglia termica, termos
    grlo, vrat steklenice collo della bottiglia
    dno steklenice fondo della bottiglia
    steklenica olja, piva, vina bottiglia di olio, di birra, di vino
    pren. rad segati po steklenici essere un beone, sbevazzare, cioncare
    bordoška, renska, šampanjska steklenica bottiglia bordolese, renana, sciampagnotta
    fiz. leydenska steklenica bottiglia di Leyda
    kem. reagenčna steklenica bottiglia per reagenti
  • stekleníčka (-e) f dem. od steklenica bottiglietta, ampolla, flacone:
    steklenička s črnilom bottiglietta dell'inchiostro, bottiglietta d'inchiostro
    stekleničke za olje, kis ampolle dell'olio, dell'aceto
    rel. stekleničke za vino in vodo ampolle del vino e dell'acqua
    stekleničke za zdravila, parfum flaconi da medicinali, da profumo
    steklenička za dojenčka, s cucljem biberon, poppatoio
    steklenička s parfumom profumiera; flacone di profumo
    arheol. steklenička za mazila lacrimatoio
  • stêklo (-a) n vetro:
    obdelovati, pihati steklo lavorare, soffiare il vetro
    posoda iz stekla recipiente di vetro, vetro
    obrisati orošeno steklo asciugare il vetro appannato
    umakni se, saj nisi iz stekla! togliti dalla luce, non sei trasparente!
    palača je vsa v steklu, iz stekla il palazzo è tutto di vetro
    češko steklo vetro di Boemia
    jensko steklo cristallo, vetro di Jena
    laboratorijsko steklo vetro da laboratorio
    matirano steklo vetro smerigliato
    navadno steklo vetro comune
    okensko steklo vetro da, per finestre
    optično steklo vetro ottico, vetri ottici
    ornamentalno steklo vetri artistici
    avt. vetrobransko steklo parabrezza
    pleksi steklo plexiglas
    plosko (ravno)
    steklo vetro piano
    svinčevo steklo vetro al piombo
    rusko steklo (muskovit) muscovita
    topno steklo vetro solubile
    varnostno steklo vetro di sicurezza
    votlo steklo vetro soffiato; vetro cavo
    zeleno steklo vetro da bottiglia
    žično steklo vetro armato, retinato
  • stiro m

    1. likanje:
    ferro da stiro likalnik
    non stiro se ne lika (opozorilo na tkanini)

    2. tehn. raztezanje, vlečenje

    3. tekstil raztezanje
  • stískati1 (-am) | stísniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. stringere, tenere stretto, comprimere, tirare:
    stiskati koga na prsi stringere qcn. al petto
    stiskati ustnice, zobe stringere le labbra, i denti
    stiskati pas tirare la cinghia

    2. comprimere, spremere, torchiare; pigiare:
    stiskati grozdje pigiare l'uva
    stiskati olje spremere, torchiare l'olio
    stiskati limono spremere il limone
    stiskati seno, slamo v bale rimballare il fieno, la paglia
    stiskati v primež ammorsare

    3. pren. opprimere, gravare, schiacciare:
    stiskati z davki gravare con le imposte

    4. pren. (povzročiti topo bolečino) stringere:
    pri srcu ga stiska si sente stringere il cuore

    5. pren. lesinare, risparmiare:
    stiskati pri hrani risparmiare sul cibo

    6. pog. (povzročiti, da kdo umre) colpire, cogliere:
    stisnil ga je infarkt è stato colto da infarto

    7. pog. stisniti jo svignarsela, battersela, tagliare la corda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. skrivaj stiskati figo di nascosto fare le corna
    pren. stiskati mošnjo tirare i cordoni della borsa
    pog. pod vrhom ga je stisnilo un po' sotto la cima è crollato dalla fatica
    stisniti denar za kaj racimolare i soldi per qcs.
    stisniti zadnji izpit superare l'ultimo esame
    stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
    stisniti zobe stringere i denti, sopportare
    stisniti zahvalo iz sebe barbugliare due parole di ringraziamento

    B) stískati se (-am se) | stísniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. nascondersi, accucciarsi:
    stiskati se v kot incantucciarsi

    2. stringersi, pigiarsi, accalcarsi

    3. (preriniti se) infilarsi, farsi largo (tra)
  • stivale m

    1. škorenj:
    stivali da caccia lovski škornji
    stivali alla ussaro mehki škornji
    il gatto con gli stivali lit. obuti maček
    dei miei stivali pren. slabš. zanič, nesposoben:
    avvocato dei miei stivali! zakotni pravdač!
    calzare, mettersi gli stivali obuti škornje
    togliersi gli stivali sezuti škornje
    lustrare, ungere gli stivali a qcn. pren. komu se prilizovati
    rompere gli stivali pren. pog. nadlegovati, tečnariti

    2. pog. italijanski škorenj

    3. ekst. bokal za pivo (škornjaste oblike)