invitare1 v. tr. (pres. invito) vabiti; poklicati, sklicati:
invitare a pranzo povabiti na kosilo
invitare a battaglia izzvati
invitare al sonno uspavati
Zadetki iskanja
- invito m
1. vabilo, vabljenje
2. vabilo, poziv, sklic; terjatev:
invito a pagare un debito terjatev dolga - iōsa avv.
a iosa v izobilju - ipsilon f, m (grška črka) ipsilon:
strada a ipsilon cesta, ki se razcepi - irrigazione f
1. namakanje:
irrigazione a goccia oroševalno namakanje
2. med. izpiranje - istigazione f
1. pravo ščuvanje, hujskanje; nagovarjanje:
istigazione a delinquere nagovarjanje k zločinu
2. spodbujanje, zapeljevanje - itterizia f med. zlatenica:
far venire l'itterizia a qcn. pren. šalj. koga spraviti v bes - izbíjati (-am) | izbíti (-íjem) imperf., perf.
1. levare, cavare, strappare (di mano); scacciare (tudi ekst.);
izbijati nekomu neke misli iz glave levare a uno di testa certe idee
2. (pojaviti, pojavljati se) manifestarsi, venire alla luce
3. šport. bocciare
PREGOVORI:
klin se s klinom izbija chiodo scaccia chiodo - izbrúhniti (-em)
A) perf. tr.
1. vomitare
2. eruttare
3. pejor. vomitare (bestemmie e sim.)
B) perf. intr.
1. erompere, prorompere; pren. scoppiare:
izbruhniti v jok, v smeh scoppiare a piangere, in pianto; scoppiare a ridere
2. (pojaviti se, začeti se) scoppiare (malattia, epidemia, guerra) - izdája (-e) f
1. edizione:
predgovor k prvi izdaji premessa alla prima edizione
večerna izdaja (časopisa) edizione della sera
2. tradimento:
obsoditi na smrt zaradi izdaje condannare a morte per tradimento
3. (izdaja denarja, menice, znamke) emissione
4. (izdaja dovoljenja) rilascio
5. (izdaja odločbe, povelja, sodbe) emanazione
6. (izdaja blaga) consegna - izdeláva (-e) f fattura, fabbricazione, produzione, elaborazione, esecuzione, stesura:
izdelava obleke fattura di un abito
izdelava članka stesura di un articolo
izdelava načrta elaborazione di un progetto
industrijska, ročna, serijska izdelava produzione industriale; esecuzione a mano; produzione, fabbricazione in serie
avtomobil domače izdelave un'auto di produzione nazionale
teh. izdelava poskusnih modelov modellistica
grad. izdelava stropa plafonatura
gastr. izdelava testenin pastificazione - izgíniti (-em) | izgínjati (-am) perf., imperf.
1. scomparire, sparire, svanire, dileguarsi, perdersi; eclissarsi; pog. volatilizzarsi;
madež je čisto izginil la macchia è sparita del tutto
pot je izginila v grmovju il sentiero si perdeva tra i cespugli
2. (prenehati obstajati) sparire, scomparire:
razlike v gledanju so izginile le divergenze nei punti di vista sparirono
3. (zapustiti naskrivaj prostor) scomparire, eclissarsi, dileguarsi:
izginil je, kot bi se v zemljo vdrl si eclissò come se l'avesse inghiottito la terra
(kot ukaz) da mi pri priči izgineš! togliti dai piedi, e subito!
4. (biti ukraden; založiti se) sparire; finire:
v zadnjem času je izginilo več avtomobilov negli ultimi tempi sono sparite varie automobili
kam je izginil moj svinčnik dov'è andata a finire la mia matita - izkázati (-kážem) | izkazováti (-újem) perf., imperf.
A)
1. dichiarare; rapportare, riferire:
izkazati dohodke in izdatke rapportare, denunciare entrate e uscite
2. (imeti, doseči) avere, conseguire; registrare:
podjetje je izkazalo večji promet kot lani l'impresa ha registrato un fatturato superiore a quello dell'anno precedente
3. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) dimostrare, rendere, porgere; esprimere:
izkazati, izkazovati (komu) ljubezen dimostrare amore a qcn.
izkazati pomoč porgere aiuto
izkazati spoštovanje esprimere rispetto
izkazati zadnjo čast rendere gli ultimi onori
B) izkázati se (-kážem se) | izkazováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. mettersi in vista, segnalarsi, distinguersi, fornire un'ottima prova:
naša reprezentanca se je izkazala zlasti v zadnjem srečanju z Avstrijo la nostra rappresentativa ha fornito un'ottima prova, specie nell'ultimo incontro con l'Austria
2. (dokazati, dokazovati svojo identičnost) esibire, provare la propria identità
3. (izraža lastnost osebka, kot ga nakazuje določilo) mostrarsi, dimostrarsi:
izkazati se hvaležnega mostrarsi riconoscente
izkazati se sposobnega dimostrarsi all'altezza del compito
izkazati se prijatelja dimostrarsi (vero) amico
4. (postati, postajati očiten) risultare; venire alla luce; essere ovvio, manifesto:
resnica se bo kmalu izkazala la verità verrà presto alla luce
izkazalo se je, da je nedolžen risultò innocente - izključítev (-tve) f
1. stacco, disinnesto
2. esclusione; espulsione; radiazione; squalifica:
jur. izključitev javnosti s sodne obravnave dibattimento a porte chiuse - izkoríščanje (-a) n
1. sfruttamento; utilizzazione:
izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene sfruttamento dell'energia atomica a scopi pacifici
2. abuso:
izkoriščanje službenega položaja abuso d'ufficio - izkupíček (-čka) m ricavo, guadagno, incasso:
izkupiček predstave je šel v dobrodelne namene l'incasso della manifestazione è andato a scopi di beneficenza
žarg. šport. naše moštvo je pospravilo ves izkupiček la nostra squadra ha vinto in bellezza - izlív (-a) m
1. sbocco, foce:
geogr. lijakasti izliv (foce a) estuario
2. effusione:
izliv tekočine effusione di liquido
izliv krvi travaso di sangue
biol. izliv semena eiaculazione
čustveni izliv effusione, sfogo
3. acquaio, lavandino - izmákniti (-em) | izmíkati (-am)
A) perf., imperf.
1. (s sunkom odstraniti) levare, tirare via, strappare:
pren. ne izmakniti oči, pogleda s koga guardare fisso qcn., non togliere gli occhi di dosso a
2. prendere, sottrarre; evf. rubare, pog. sgraffignare, grattare
3.
izmakniti jo svignarsela
4. (izpahniti) slogare, slogarsi
B) izmakníti se (-em se) | izmíkati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. evitare, eludere, sottrarsi:
izmakniti se nevarnosti evitare il pericolo
izmakniti se odgovoru eludere la risposta
2. pren. perdere - izméničen (-čna -o) adj. alterno, alternativo, alternato:
izmenično premikanje rok in nog movimento alterno delle braccia e delle gambe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. izmenična kota angoli alterni
agr. izmenična rodnost fertilità alterna
elektr. izmenični generator alternatore
elektr. izmenični tok corrente alternata
izmenično delo lavoro a turni - izmísliti si (-im si) | izmíšljati si (-míšljam si) perf., imperf. refl.
1. escogitare, trovare:
izmisliti si potegavščino escogitare uno scherzo
morda stvar ni resnična, a si jo je dobro izmislil se non è vera è ben trovata
2. inventare (scuse)
3. pren. venire in mente, pensare