Franja

Zadetki iskanja

  • propádanje (-a) n decadenza, decadimento, declino, degrado; deperimento; pren. sfacelo; med. marasma:
    vse področje je prepuščeno počasnemu propadanju la zona è abbandonata a un lento degrado
    propadanje rimskega cesarstva decadenza dell'impero romano
    moralno propadanje sfacelo morale
  • puntare1

    A) v. tr. (pres. punto)

    1. upreti, upirati; postaviti, postavljati:
    puntare i piedi a terra upreti se z nogami; pren. trmasto vztrajati

    2. nameriti, naperiti

    3. igre staviti:
    puntare sul nero, sul rosso staviti na črno, na rdeče
    puntare tutto su qcs. pren. staviti vse na eno karto

    B) v. intr.

    1. kreniti:
    puntare al successo pren. stremeti k uspehu

    2. pren. računati:
    puntare solo sulle proprie forze računati zgolj na svoje sile

    3. tiščati (k), obremenjevati
  • pure

    A) cong.

    1. vendar:
    è molto giovane, pure è bravissimo zelo je mlad, vendar silno sposoben

    2. četudi, čeprav:
    non accetterei, mi dessero pure tutto l'oro del mondo ne bi sprejel, pa četudi za vse na svetu

    B) avv.

    1. tudi:
    vengo io e pure mia moglie prišel bom, pa tudi moja žena

    2. kar:
    continua pure! kar nadaljuj!

    C) cong.
    pur di ( + infinitiv) (samo) da
    dare qualsiasi cosa pur di saperlo vse bi dal, da bi zvedel
  • rabbia f

    1. med. steklina, rabies

    2. pren. ogorčenje, bes, jeza:
    consumarsi dalla rabbia gristi se od jeze
    far rabbia jeziti, spravljati v bes

    3. sila, pobesnelost; besnenje; zagrizenost:
    la rabbia del vento besnenje vetra

    4. pohlep:
    la rabbia del denaro pohlep po denarju
    PREGOVORI: chi tutto vuole di rabbia muore preg. kdor bi rad vse imel, od hudega umre
  • radostíti (-ím)

    A) imperf. rallegrare, allietare; knjiž. dilettare; rendere felici:
    radosti me, da se je vse dobro končalo sono contento che tutto sia finito bene

    B) radostíti se (-ím se) imperf. refl. (veseliti se) knjiž. rallegrarsi, essere felici
  • rána (-e) f

    1. med. ferita, lesione; (odprta rana) piaga, ulcerazione:
    rana se celi, se gnoji la ferita si cicatrizza, suppura
    globoka, gnojna, lahka, krvava rana ferita profonda, purulenta, leggera, sanguinolenta
    rana na pljučih caverna polmonare
    rana v želodcu ulcera
    prisadna rana ferita cancrenosa
    smrtna rana ferita mortale, letale
    celjenje ran cicatrizzazione, rimarginazione delle ferite
    pren. obliž za rane cerotto
    pren. lizati svoje rane leccarsi le ferite
    pren. čas celi vse rane il tempo è un gran dottore, il tempo è medico
    strelna rana ferita d'arma da fuoco
    sponka za rane graffetta per le ferite, punto metallico
    vbodna rana ferita da punta
    ugrizna rana morso, morsicatura
    rel. Kristusove rane, znamenja Kristusovih ran stimmate

    2. pren. ferita; ekst. piaga:
    nezaceljiva rana nesrečne ljubezni l'inguaribile ferita di un amore infelice
    rakava rana korupcije la piaga della corruzione
  • rappōrto m

    1. poročilo:
    fare rapporto (a) poročati (komu)

    2. voj. raport:
    chiamare a rapporto poklicati na raport
    mettersi a rapporto javiti se na raport

    3. ovadba

    4. zveza, soodvisnost:
    rapporto di causa ed effetto zveza med vzrokom in posledico
    sotto tutti i rapporti v vsakem pogledu
    in rapporto a glede (na)

    5. zveza, odnos:
    rapporto di amicizia prijateljski odnosi
    avere rapporti intimi con qcn. evfemistično imeti s kom razmerje
    essere in buoni rapporti (con) biti v dobrih odnosih (s, z)
    troncare ogni rapporto prekiniti vse odnose

    6. mat. kvocient, količnik

    7. tehn.
    rapporto di compressione kompresijsko razmerje
    rapporto di trasmissione strojn. prenosno razmerje

    8. ekst. menjava prestave (v kolesarstvu)

    9. tekstil vzorec (za tiskanje)
  • raschiare

    A) v. tr. (pres. raschio) praskati, strgati:
    raschiare il fondo del barile pren. postrgati vse do zadnjega

    B) v. intr. odhrkati se, odkašljati se
  • raso, raso

    A) agg.

    1. gladek:
    campagna rasa golo, neobraščeno polje
    punto raso ploščati vbod
    fare tabula rasa vse izgnati, pomesti, porabiti

    2. ekst. poln, zvrhan:
    bicchiere raso zvrhan kozarec

    B) m tekstil atlas

    C) prep. tik ob:
    raso terra tik ob tleh; pren. pritlehen, povprečen
    a raso na nivoju cestišča
  • razdejáti (-déjem) perf.

    1. devastare, distruggere, rovinare, disastrare:
    neurje je razdejalo obalo l'uragano ha devastato la costa
    vojna je razdejala gospodarstvo la guerra rovinò l'economia

    2. pren. sconquassare, scompigliare; mettere sottosopra:
    otroci vse razdenejo i bambini mettono tutto sottosopra
    bolezen ji je razdejala obraz la malattia le ha deturpato il volto
  • rázen

    A) adv.

    1. tranne, salvo, fuorché:
    lokal je odprt vse dni razen v nedeljo il locale è aperto tutti i giorni tranne la domenica

    B) rázen konj. a meno che:
    pride, razen če se ne premisli verrà, a meno che non cambi idea

    C) rázen prep.

    1. eccetto; (z nikalnico) eccetto, altro che, meno:
    prišli so vsi razen enega vennero tutti meno uno
    ne uživa ničesar razen čaja non prende altro che il tè

    2. (poleg) oltre a:
    odbor šteje razen predsednika še pet članov il consiglio comprende, oltre al presidente, altri cinque membri
  • razlíka (-e) f

    1. differenza, diversità; disuguaglianza, discrepanza, distinzione:
    jasna razlika una netta distinzione
    pomenske in stilne razlike med besedami le differenze di significato e di stile fra le parole
    družbene, politične razlike differenze sociali, politiche
    podnebne, temperaturne razlike differenze di clima, di temperatura
    višinska razlika dislivello, differenza di quota, differenza di altezza

    2. differenza (tudi mat. ):
    razlika in vsota la differenza e la somma
    dobiti, izplačati razliko ricevere, pagare la differenza

    3. brez razlike (za podkrepitev trditve) senza distinzione, indistintamente:
    povabil je vse brez razlike invitò tutti indistintamente

    4. s to razliko (, da) (za omejevanje povedanega) salvo che:
    brata sta si zelo podobna s to razliko, da je mlajši nekoliko večji i due fratelli si somigliano molto, salvo che il più giovane è un po' più alto

    5. za razliko (od) a differenza (di):
    rezultat je tokrat za razliko od prejšnjih poskusov zelo dober il risultato questa volta, a differenza dei tentativi precedenti, è eccellente
  • razprédati (-am) | razprêsti (-prêdem)

    A) imperf., perf.

    1. intrecciare, tendere; tessere; creare una rete, installare:
    razpresti električno omrežje po državi installare nel paese la rete elettrica

    2. pren. (premišljevati, premisliti) meditare; rimuginare

    3. pren. (govoriti) parlare, raccontare

    B) razprédati se (-am se) | razprêsti se (-prêdem se) imperf., perf. refl.

    1. coprire (di vegetazione):
    trnje se razpreda po skalah le rocce sono coperte da spini

    2. diradarsi; dispiegarsi:
    na vse strani se razpredajo jarki i canali si diramano in tutte le direzioni
    po nebu se razpredajo oblaki nuvole si dispiegano nel cielo
  • rêči (rêčem)

    A) perf.

    1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
    otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
    ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
    pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
    rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
    naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
    ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

    2. dire, suggerire, raccomandare:
    uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

    3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
    rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

    4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
    psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
    rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
    iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
    prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

    5. (misliti, meniti) dire, pensare:
    kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

    6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
    tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
    gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

    7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
    rekel bi, da to ni res direi che non è vero
    ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
    kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

    8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
    recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
    dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
    ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
    pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
    domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
    ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
    ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
    pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
    še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
    pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
    reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
    takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

    B) rêči se (rêče se) perf. refl.

    1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
    gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

    2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
    živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

    3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
    to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria
  • réd (-a) m

    1. ordine:
    dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
    spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
    odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
    v državi vlada red nel paese regna l'ordine
    obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
    prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine

    2. ordinamento, assetto, sistema:
    gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
    fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico

    3. dnevni red ordine del giorno:
    dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno

    4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
    abecedni red ordine alfabetico
    besedni red ordine delle parole
    voj. bojni red ordine di battaglia

    5. vozni red orario:
    ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni

    6. star. (vrsta) fila:
    v gosjem redu in fila indiana

    7. rel. ordine:
    beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
    frančiškanski red Ordine Francescano
    jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti

    8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
    družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi

    9. šol. star. (ocena) voto:
    negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente

    10. (visoko odlikovanje) ordine;
    podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
    red častne legije (ordine della) Legione d'onore

    11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
    strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
    cesta prvega reda strada di prima categoria

    12. pog. v redu in ordine, a posto:
    on je v redu človek è una persona a posto
    avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
    v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
    z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va

    13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
    če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
    v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gled. lože prvega reda balconata di prima fila
    čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
    demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
    jur. dedni red ordine di successione
    mat. red odvoda ordine della derivata
  • rēgola f

    1. red, pravilo:
    di regola praviloma, ponavadi
    disporre qcs. con una certa regola kaj zastaviti po določenem redu
    essere eccezione alla regola biti izjema pravilu
    fare regola biti navada, norma
    tenersi a una regola držati se nekega reda, načel

    2. pravilo, predpis, norma:
    agire in piena regola, con tutte le regole delati po vseh pravilih, pazljivo, vestno
    avere le carte in regola pren. izpolnjevati vse pogoje
    è buona regola v navadi je
    esser fatto a regola d'arte biti brezhibno narejen
    essere in regola verso qcn. biti fair do koga
    stare alle regole del gioco upoštevati pravila igre
    per vostra norma e regola vam v vednost; da se boste znali ravnati

    3. pravilo, norma:
    la regola del tre semplice mat. enostavni sklepni račun, regeldetrija
    le regole della grammatica jezik slovnična pravila

    4. mera:
    spendere senza regola zapravljati čez vsako mero

    5. relig. (redovna) pravila

    6. med. regula, menstruacija
  • repulisti tujka latinsko m pog. šalj.
    fare repulisti pren. vse pospraviti, odnesti
  • requisito m

    1. lastnost

    2. ekst. kvaliteta, sposobnost:
    un giovane con molti requisiti zelo sposoben mladenič
    avere i requisiti per qcs. imeti vse potrebno za
  • rifare*

    A) v. tr. (pres. rifaccio)

    1. znova napraviti, narediti, delati; predelati; preurediti, preurejati:
    rifare qcs. da cima a fondo kaj narediti vse znova, predelati od vrha do tal
    rifare una casa obnoviti hišo
    rifare il letto postlati posteljo
    rifarsi una verginità pren. spet si pridobiti dobro ime, ugled, veljavo

    2. ponoviti, ponavljati:
    rifare lo stesso discorso ponavljati iste besede
    rifare la strada znova prehoditi pot

    3. knjižno popraviti si:
    rifarsi la bocca pren. popraviti si okus
    rifarsi l'occhio pren. oko pasti (ob lepem pogledu, razgledu)

    4. posnemati; oponašati:
    rifare il gesticolare di qcn. posnemati kretnje nekoga
    rifare il verso a qcn. koga oponašati (posmehljivo)

    5. povrniti; odškodovati:
    rifare qcn. delle spese komu povrniti stroške

    B) ➞ rifarsi v. rifl. (pres. mi rifaccio)

    1. znova postajati

    2. absol. opomoči si; polepšati, izboljšati se (vreme)

    3. odškoditi, odškodovati se; maščevati se:
    rifarsi di una perdita odškodovati se za izgubo

    4. znova začeti, kreniti:
    non sapere da che parte rifarsi ne vedeti, kako se lotiti zadeve
  • Rím (-a) m geogr. Roma:
    pren. iti v Rim partorire
    PREGOVORI:
    Rim ni bil zgrajen v enem dnevu Roma non fu fatta in un giorno
    vse ceste peljejo v Rim tutte le strade portano a Roma