Franja

Zadetki iskanja

  • contagocce m invar. kapalka:
    dare qcs. col contagocce pren. dajati kaj po kapljicah
    parlare col contagocce počasi govoriti
  • convenuto m

    1. dogovorjeno, dogovor:
    secondo il convenuto po dogovoru

    2. pravo obtoženec:
    l'attore e il convenuto tožnik in obtoženec

    3. pl. udeleženci (sestanka, zborovanja, kongresa ipd.)
  • convenzione f

    1. konvencija; sporazum:
    firmare, ratificare una convenzione podpisati, ratificirati sporazum

    2. splošni sporazum; dogovor:
    per convenzione po dogovoru

    3. hist. konvent

    4. pl. konvencije, splošno priznana pravila, družbene norme, navade:
    essere schiavo delle convenzioni biti suženj konvencij
  • cōrner m invar. šport korner, strel iz kota:
    salvarsi in corner pren. po čudežu jo odnesti
  • cōrpo m

    1. telo:
    corpo solido, liquido, gassoso fiz. trdno, tekoče, plinasto telo
    corpo morto kem. inertno telo
    corpi celesti nebesna telesa
    gravità dei corpi težnost teles; ekst. predmet:
    corpo del reato pravo korpus delikti

    2. človeško telo; postava; telesna konstitucija:
    avere un corpo asciutto biti vitke postave
    guardia del corpo telesni stražar; pren. zaupna oseba
    anima e corpo pren. z dušo in telesom
    in corpo e anima pren. osebno
    avere qcs. in corpo pren. biti zaskrbljen
    avere il diavolo in corpo pren. biti nemiren
    ricacciare le parole in corpo a qcn. koga ostro zavrniti
    a corpo morto pren. besno, z vso silo
    combattere corpo a corpo bojevati se prsi v prsi
    gli dissi tutto ciò che avevo in corpo povedal sem mu, kar mi je ležalo na srcu
    corpo di Bacco! inter. hudiča! prekleto!; ekst. truplo

    3. trebuh:
    a corpo vuoto, pieno tešč, po jedi
    andare di corpo pog. evfemistično opraviti potrebo

    4. glavni, osrednji del:
    il corpo di un palazzo osrednji del zgradbe
    il corpo del discorso osrednji del govora

    5. trdnost, čvrstost:
    il corpo della voce čvrstost glasu
    questo vino ha corpo to vino je močno

    6. zbor, ansambel:
    corpo diplomatico diplomatski zbor
    corpo insegnante učiteljski, predavateljski zbor
    corpo di ballo balet, baletni ansambel
    corpo elettorale volilno telo, volivci
    spirito di corpo solidarnost

    7. voj. rod; posebna enota; korpus:
    il corpo degli alpini rod alpincev
    corpo di guardia stražarji (v izmeni); ekst. stražarnica
    corpo d'armata armadni korpus

    8. (raccolta ordinata delle opere di un autore) korpus

    9. navt. ladijski trup

    10. tisk korpus:
    corpo minore petit
  • corso m

    1. tek; tok:
    il corso di un fiume rečni tok
    il corso del sangue krvni obtok, krvotok
    corso d'acqua reka

    2. navt. plovba:
    capitano di lungo corso kapitan dolge plovbe

    3. sprevod; obhod:
    corso mascherato sprevod mask

    4. korzo

    5. pot; tek; potek:
    nel corso dei secoli v stoletjih
    nel corso di v; med
    lavori in corso Pozor! delo (na strehi, cesti)
    in corso di stampa v tisku
    dare corso a qcs. začeti
    la malattia fa il suo corso bolezen poteka po predvidevanjih

    6. šol. tečaj; predavanja, ciklus predavanj:
    fuori corso absolvent, absolventka

    7. učbenik

    8. ekon. tečaj; kurz:
    fuori corso zunaj prometa, neveljaven
    corso forzoso prisilni tečaj
  • corto

    A) agg.

    1. kratek:
    settimana corta petdnevni delovni teden

    2. pren. nezadosten; omejen:
    corto di vista kratkoviden
    corto di mente duševno omejen
    esere a corto di quattrini biti na kratkem, imeti zelo malo denarja

    3. pren.
    prendere la via corta iti po bližnjici, izbrati najhitrejšo pot
    andare per le corte pohiteti; na hitro opraviti
    per farla corta na kratko; če naj bom kratek

    B) avv. naglo; urno:
    tagliar corto presekati na kratko
  • cōsto m

    1. cena; strošek; pren. trud; žrtev; tveganje
    a costo di za ceno:
    a costo della vita za ceno življenja, tudi če bi izgubil življenje
    a ogni costo, a qualunque costo, a tutti i costi za vsako ceno; na vsak način
    a nessun costo za nobeno ceno; nikakor ne

    2. ekon.
    a prezzo di costo po lastni ceni
    sotto costo pod ceno

    3. pog. stroški; vrednost:
    il costo della vita življenjski stroški
  • cōtto

    A) agg.

    1. kuhan; pečen; žgan:
    cadere come una pera cotta pren. pasti kot zrela hruška; pustiti se naivno ogoljufati, prevarati
    chi la vuol cotta e chi cruda pren. kolikor ljudi, toliko čudi; vsakdo po svoje misli
    farne di cotte e di crude pren. hudih skuhati
    innamorato cotto noro zaljubljen, zatreskan

    2. ožgan

    3. pren. izčrpan, onemogel

    B) m

    1. kar se kuha; kuhana jed

    2. opeka; žgana glina
  • covare

    A) v. tr. (pres. covo)

    1. valiti

    2. pren. ljubosumno, skrbno varovati, čuvati:
    covare qcn., qcs. con gli occhi poželjivo, ljubeznivo gledati koga, kaj
    covare il fuoco čepeti za pečjo
    covare le lenzuola prekladati ude po postelji; poležavati

    3. pren. gojiti; kuhati:
    covare odio per, contro qcn. gojiti sovraštvo do koga

    B) v. intr. pren. biti skrit; tleti:
    il fuoco cova sotto la cenere ogenj tli pod pepelom; šalj.
    gatta ci cova tu tiči zajec; tu nekaj smrdi
  • crisma m (pl. -mi)

    1. relig. krizma

    2. pren. potrditev; odobritev:
    con tutti i crismi po vseh pravilih
  • Cristo

    A) m

    1. relig. Kristus:
    avanti Cristo pred Kristusom, pred našim štetjem
    dopo Cristo po Kristusu, po našem štetju

    2. umet. Kristus; križani Kristus:
    Cristo di Giotto Giottov križani Kristus

    3. pog. bednik; hudo zdelan človek:
    non ci sono cristi pren. nobenih možnosti ni

    B) inter. Jezus! Kristus!
  • cupido agg.

    1. pohlepen, lakomen:
    cupido di denaro pohlepen po denarju

    2. poželjiv:
    occhi cupidi poželjive oči
  • častíti (-ím) imperf. venerare, adorare; onorare:
    častiti po božje adorare (tudi ekst.)
    častiti dobro kapljico essere un adoratore di Bacco, sacrificare a Bacco
    častiti spomin padlim za domovino onorare la memoria dei Caduti per la patria
    rel. častiti svetnike venerare i santi
  • čeljúst (-i) f

    1. anat. mascella:
    spodnja, zgornja čeljust mascella inferiore, superiore
    pog. pren. dobiti jih po čeljusti buscarle per aver chiacchierato troppo

    2. pren. pejor. chiacchierone, ciarlatano, parolaio

    3. teh. mascella, ganascia (della tenaglia, morsa); šport. staffa (sci)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    strojn. drobilne čeljusti ganasce del frantoio
    avt. zavorne čeljusti ganasce del freno
  • čêsen (-sna) m bot. aglio (Allium sativum):
    dišati po česnu puzzare di aglio
    začiniti s česnom condire con aglio
    glavica, strok česna capo, spicchio d'aglio
    divji česen (čemaž) aglio orsino (Allium orsinum)
  • čêsniti (-em) perf. picchiare, percuotere, colpire forte qcn.; menare qcn., dare un forte colpo a:
    česniti koga po butici colpire, picchiare qcn. alla testa
  • čŕka (-e) f

    1. lettera:
    mala, velika črka lettera minuscola (piccola), maiuscola (grande)
    pisane, tiskane črke lettere scritte, stampate
    cirilske, latinske črke lettere cirilliche, latine
    tisk. krepka črka neretto, grassetto
    kurzivna črka (carattere) corsivo

    2. knjiž. ekst. lettera:
    slepo se držati črke zakona attenersi ciecamente alla lettera della legge
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kaj razumeti po črki intendere qcs. alla lettera
    pren. ostati mrtva črka rimanere lettera morta
    pren. biti zapisano z zlatimi črkami essere scritto a lettere d'oro
  • čútiti (-im)

    A) imperf. ➞ začutiti

    1. (zaznavati s čutili) sentire:
    čutil je, da ga duši si sentiva soffocare

    2. (nagonsko dojemati, predvidevati, slutiti) sentire:
    živali čutijo nevarnost gli animali sentono il pericolo

    3. (z zavestjo ugotavljati) sentire, avvertire:
    čutiti je potrebo po boljši organizaciji dela si avverte il bisogno di una migliore organizzazione del lavoro
    v zraku je čutiti pomlad la primavera si sente nell'aria

    4. (imeti čustva, občutke) sentire:
    čutiti žalost sentire, provare dolore
    čutiti kaj do koga sentire qcs. per qcn., amare qcn.
    čutiti s kom (sočustvovati) sentire pietà, compassione per qcn., condividere il dolore di qcn.

    5. (doživljati) sentire, provare, sperimentare:
    begunci najbolj čutijo posledice vojne i profughi sentono più di tutti gli effetti della guerra

    6. (skupaj z glagolskim samostalnikom) sentire, provare:
    čutiti bolečino, lakoto, ljubezen, zadrego sentire, provare dolore, aver paura, provare affetto per; provare imbarazzo, sentirsi imbarazzato

    B) čutíti se (-im se) imperf. refl.

    1. sentirsi:
    ne čutiti se krivega non sentirsi colpevole
    čutiti se srečnega, užaljenega sentirsi felice, offeso

    2. (imeti se za kaj) sentirsi, credersi, ritenersi:
    ne čutim se poklicanega, da bi sodil non mi sento chiamato a giudicare
  • da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

    1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
    sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
    contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

    2. (označuje izvor)
    l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
    Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

    3. (označuje oddaljenost)
    dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

    4. (označuje kraj, prebivanje)
    abita dalla zia stanuje pri teti

    5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
    verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
    devo andare dal dentista moram k zobarju

    6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
    al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
    i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

    7. (označuje delitev, razdvajanje)
    distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

    8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
    da capo a fondo od začetka do konca
    dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

    9. (označuje čas trajanja začenši od)
    è malato da un mese že mesec dni je bolan
    da allora in poi poslej, od takrat
    lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

    10. (označuje vzrok)
    tremare dal freddo tresti se od mraza
    scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

    11. (označuje sredstvo)
    riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
    chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

    12. (atributivno)
    zoppo da una gamba hrom na eni nogi
    cieco da un occhio slep na eno oko

    13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
    lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
    immune da difetti brez napak

    14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
    cavallo da corsa dirkalni konj
    macchina da cucire šivalni stroj

    15. (označuje lastnost) (atributivno)
    vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
    vita da cani pasje življenje

    16. (kot sestavni del imenskega predikata)
    essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
    non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

    17. (označuje način ali predikativni odnos)
    vestire da contadini oblačiti se po kmečko
    parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
    battersi da leoni boriti se kot lev
    da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
    da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
    funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

    18. (označuje pasivno zgradbo)
    è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
    la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

    19. (označuje vrednost, oceno)
    un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
    una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
    avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

    20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
    ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
    dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

    21. (v prislovnih izrazih)
    da vicino od blizu
    da lontano od daleč
    da parte ob strani, vstran
    da per tutto povsod

    22. (v predložnih izrazih)
    di là da onstran, onkraj
    di qua da tostran
    fino da od