contagocce m invar. kapalka:
dare qcs. col contagocce pren. dajati kaj po kapljicah
parlare col contagocce počasi govoriti
Zadetki iskanja
- convenuto m
1. dogovorjeno, dogovor:
secondo il convenuto po dogovoru
2. pravo obtoženec:
l'attore e il convenuto tožnik in obtoženec
3. pl. udeleženci (sestanka, zborovanja, kongresa ipd.) - convenzione f
1. konvencija; sporazum:
firmare, ratificare una convenzione podpisati, ratificirati sporazum
2. splošni sporazum; dogovor:
per convenzione po dogovoru
3. hist. konvent
4. pl. konvencije, splošno priznana pravila, družbene norme, navade:
essere schiavo delle convenzioni biti suženj konvencij - cōrner m invar. šport korner, strel iz kota:
salvarsi in corner pren. po čudežu jo odnesti - cōrpo m
1. telo:
corpo solido, liquido, gassoso fiz. trdno, tekoče, plinasto telo
corpo morto kem. inertno telo
corpi celesti nebesna telesa
gravità dei corpi težnost teles; ekst. predmet:
corpo del reato pravo korpus delikti
2. človeško telo; postava; telesna konstitucija:
avere un corpo asciutto biti vitke postave
guardia del corpo telesni stražar; pren. zaupna oseba
anima e corpo pren. z dušo in telesom
in corpo e anima pren. osebno
avere qcs. in corpo pren. biti zaskrbljen
avere il diavolo in corpo pren. biti nemiren
ricacciare le parole in corpo a qcn. koga ostro zavrniti
a corpo morto pren. besno, z vso silo
combattere corpo a corpo bojevati se prsi v prsi
gli dissi tutto ciò che avevo in corpo povedal sem mu, kar mi je ležalo na srcu
corpo di Bacco! inter. hudiča! prekleto!; ekst. truplo
3. trebuh:
a corpo vuoto, pieno tešč, po jedi
andare di corpo pog. evfemistično opraviti potrebo
4. glavni, osrednji del:
il corpo di un palazzo osrednji del zgradbe
il corpo del discorso osrednji del govora
5. trdnost, čvrstost:
il corpo della voce čvrstost glasu
questo vino ha corpo to vino je močno
6. zbor, ansambel:
corpo diplomatico diplomatski zbor
corpo insegnante učiteljski, predavateljski zbor
corpo di ballo balet, baletni ansambel
corpo elettorale volilno telo, volivci
spirito di corpo solidarnost
7. voj. rod; posebna enota; korpus:
il corpo degli alpini rod alpincev
corpo di guardia stražarji (v izmeni); ekst. stražarnica
corpo d'armata armadni korpus
8. (raccolta ordinata delle opere di un autore) korpus
9. navt. ladijski trup
10. tisk korpus:
corpo minore petit - corso m
1. tek; tok:
il corso di un fiume rečni tok
il corso del sangue krvni obtok, krvotok
corso d'acqua reka
2. navt. plovba:
capitano di lungo corso kapitan dolge plovbe
3. sprevod; obhod:
corso mascherato sprevod mask
4. korzo
5. pot; tek; potek:
nel corso dei secoli v stoletjih
nel corso di v; med
lavori in corso Pozor! delo (na strehi, cesti)
in corso di stampa v tisku
dare corso a qcs. začeti
la malattia fa il suo corso bolezen poteka po predvidevanjih
6. šol. tečaj; predavanja, ciklus predavanj:
fuori corso absolvent, absolventka
7. učbenik
8. ekon. tečaj; kurz:
fuori corso zunaj prometa, neveljaven
corso forzoso prisilni tečaj - corto
A) agg.
1. kratek:
settimana corta petdnevni delovni teden
2. pren. nezadosten; omejen:
corto di vista kratkoviden
corto di mente duševno omejen
esere a corto di quattrini biti na kratkem, imeti zelo malo denarja
3. pren.
prendere la via corta iti po bližnjici, izbrati najhitrejšo pot
andare per le corte pohiteti; na hitro opraviti
per farla corta na kratko; če naj bom kratek
B) avv. naglo; urno:
tagliar corto presekati na kratko - cōsto m
1. cena; strošek; pren. trud; žrtev; tveganje
a costo di za ceno:
a costo della vita za ceno življenja, tudi če bi izgubil življenje
a ogni costo, a qualunque costo, a tutti i costi za vsako ceno; na vsak način
a nessun costo za nobeno ceno; nikakor ne
2. ekon.
a prezzo di costo po lastni ceni
sotto costo pod ceno
3. pog. stroški; vrednost:
il costo della vita življenjski stroški - cōtto
A) agg.
1. kuhan; pečen; žgan:
cadere come una pera cotta pren. pasti kot zrela hruška; pustiti se naivno ogoljufati, prevarati
chi la vuol cotta e chi cruda pren. kolikor ljudi, toliko čudi; vsakdo po svoje misli
farne di cotte e di crude pren. hudih skuhati
innamorato cotto noro zaljubljen, zatreskan
2. ožgan
3. pren. izčrpan, onemogel
B) m
1. kar se kuha; kuhana jed
2. opeka; žgana glina - covare
A) v. tr. (pres. covo)
1. valiti
2. pren. ljubosumno, skrbno varovati, čuvati:
covare qcn., qcs. con gli occhi poželjivo, ljubeznivo gledati koga, kaj
covare il fuoco čepeti za pečjo
covare le lenzuola prekladati ude po postelji; poležavati
3. pren. gojiti; kuhati:
covare odio per, contro qcn. gojiti sovraštvo do koga
B) v. intr. pren. biti skrit; tleti:
il fuoco cova sotto la cenere ogenj tli pod pepelom; šalj.
gatta ci cova tu tiči zajec; tu nekaj smrdi - crisma m (pl. -mi)
1. relig. krizma
2. pren. potrditev; odobritev:
con tutti i crismi po vseh pravilih - Cristo
A) m
1. relig. Kristus:
avanti Cristo pred Kristusom, pred našim štetjem
dopo Cristo po Kristusu, po našem štetju
2. umet. Kristus; križani Kristus:
Cristo di Giotto Giottov križani Kristus
3. pog. bednik; hudo zdelan človek:
non ci sono cristi pren. nobenih možnosti ni
B) inter. Jezus! Kristus! - cupido agg.
1. pohlepen, lakomen:
cupido di denaro pohlepen po denarju
2. poželjiv:
occhi cupidi poželjive oči - častíti (-ím) imperf. venerare, adorare; onorare:
častiti po božje adorare (tudi ekst.)
častiti dobro kapljico essere un adoratore di Bacco, sacrificare a Bacco
častiti spomin padlim za domovino onorare la memoria dei Caduti per la patria
rel. častiti svetnike venerare i santi - čeljúst (-i) f
1. anat. mascella:
spodnja, zgornja čeljust mascella inferiore, superiore
pog. pren. dobiti jih po čeljusti buscarle per aver chiacchierato troppo
2. pren. pejor. chiacchierone, ciarlatano, parolaio
3. teh. mascella, ganascia (della tenaglia, morsa); šport. staffa (sci)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strojn. drobilne čeljusti ganasce del frantoio
avt. zavorne čeljusti ganasce del freno - čêsen (-sna) m bot. aglio (Allium sativum):
dišati po česnu puzzare di aglio
začiniti s česnom condire con aglio
glavica, strok česna capo, spicchio d'aglio
divji česen (čemaž) aglio orsino (Allium orsinum) - čêsniti (-em) perf. picchiare, percuotere, colpire forte qcn.; menare qcn., dare un forte colpo a:
česniti koga po butici colpire, picchiare qcn. alla testa - čŕka (-e) f
1. lettera:
mala, velika črka lettera minuscola (piccola), maiuscola (grande)
pisane, tiskane črke lettere scritte, stampate
cirilske, latinske črke lettere cirilliche, latine
tisk. krepka črka neretto, grassetto
kurzivna črka (carattere) corsivo
2. knjiž. ekst. lettera:
slepo se držati črke zakona attenersi ciecamente alla lettera della legge
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kaj razumeti po črki intendere qcs. alla lettera
pren. ostati mrtva črka rimanere lettera morta
pren. biti zapisano z zlatimi črkami essere scritto a lettere d'oro - čútiti (-im)
A) imperf. ➞ začutiti
1. (zaznavati s čutili) sentire:
čutil je, da ga duši si sentiva soffocare
2. (nagonsko dojemati, predvidevati, slutiti) sentire:
živali čutijo nevarnost gli animali sentono il pericolo
3. (z zavestjo ugotavljati) sentire, avvertire:
čutiti je potrebo po boljši organizaciji dela si avverte il bisogno di una migliore organizzazione del lavoro
v zraku je čutiti pomlad la primavera si sente nell'aria
4. (imeti čustva, občutke) sentire:
čutiti žalost sentire, provare dolore
čutiti kaj do koga sentire qcs. per qcn., amare qcn.
čutiti s kom (sočustvovati) sentire pietà, compassione per qcn., condividere il dolore di qcn.
5. (doživljati) sentire, provare, sperimentare:
begunci najbolj čutijo posledice vojne i profughi sentono più di tutti gli effetti della guerra
6. (skupaj z glagolskim samostalnikom) sentire, provare:
čutiti bolečino, lakoto, ljubezen, zadrego sentire, provare dolore, aver paura, provare affetto per; provare imbarazzo, sentirsi imbarazzato
B) čutíti se (-im se) imperf. refl.
1. sentirsi:
ne čutiti se krivega non sentirsi colpevole
čutiti se srečnega, užaljenega sentirsi felice, offeso
2. (imeti se za kaj) sentirsi, credersi, ritenersi:
ne čutim se poklicanega, da bi sodil non mi sento chiamato a giudicare - da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)
1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor
2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)
3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov
4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti
5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju
6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno
7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev
8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega
9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih
10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze
11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri
12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko
13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak
14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj
15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje
16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš
17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika
18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo
19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let
20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti
21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod
22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od