Franja

Zadetki iskanja

  • badia f

    1. (abbazia) opatija, samostan

    2. pren. lep dvorec; Koromandija
    PREGOVORI: casa mia, casa mia, benché piccola tu sia, tu mi pari una badia preg. dober je domek, pa čeprav ga je za en sam bobek
  • baffo m

    1. (zlasti v pl.) brk:
    un bel paio di baffi lepi brki
    ridere sotto i baffi smejati se v brk, v pest
    torta da leccarsi i baffi torta, da si prste oblizneš
    mi fa un baffo pog. me ne briga

    2. pren.
    coi baffi pog. imeniten, odličen, prima (oseba, stvar)
    è un maestro coi baffi to je učitelj pa pol, ta učitelj je kaveljc

    3. (zlasti v pl.) brki (pri živalih):
    i baffi del gatto mačji brki

    4. pren. ekst. packa, madež:
    fare baffi con l'inchiostro delati packe s črnilom
  • bagnare

    A) v. tr. (pres. bagno)

    1. zmočiti, namočiti:
    bagnare il baccalà namakati polenovko
    bagnare i panni prima di stirarli navlažiti perilo pred likanjem
    bagnare la bocca, le labbra piti

    2. pren. zaliti:
    bagnare una laurea zaliti diplomo

    3. oblivati, oplakovati (morje, reka):
    il Tirreno bagna Napoli Tirensko morje obliva Neapelj

    B) ➞ bagnarsi v. rifl. (pres. mi bagno)

    1. kopati se

    2. zmočiti se, biti moker:
    bagnarsi per la pioggia come un pulcino na dežju biti moker do kože
  • balenare

    A) v. intr. impers. (pres. balena)

    1. bliskati se:
    balenare a secco bliskati se brez groma, pobliskavati

    2. pren. zabliskati se, posvetiti se, šiniti v glavo:
    mi balenò un sospetto zasumil sem

    B) v. tr. knjižno izžarevati (svetlobo)
  • baloccare

    A) v. tr. (pres. balōcco) zabavati koga

    B) ➞ baloccarsi v. rifl. (pres. mi balōcco)

    1. igrati se, igračkati se (tudi pren.)

    2. lenariti
  • baluginare v. intr. (pres. balugino)

    1. prikazati se za trenutek

    2. pren. šiniti, preblisniti, spreleteti:
    mi baluginò un sospetto prešinil me je sum
  • barcamenarsi v. rifl. (pres. mi barcameno) spretno ravnati, previdno krmariti, lavirati, znajti se:
    riesce a barcamenarsi fra l'ufficio e la casa spretno krmari med delom v pisarni in domom
  • bardare

    A) v. tr. (pres. bardo)

    1. okomatati konja

    2. pren. načičkati (s kričavimi oblačili), ohomotati:
    come hanno bardato quel bambino! kako so načičkali ubogega otroka!

    B) ➞ bardarsi v. rifl. (pres. mi bardo) šalj. načičkati se
  • barricare

    A) v. tr. (pres. barrico)

    1. zagraditi z barikadami, zabarikadirati

    2. ekst. zagraditi, zadelati:
    barricarono porte e finestre zagradili so vrata in okna

    B) ➞ barricarsi v. rifl. (pres. mi barrico) zabarikadirati se; zapreti se:
    barricarsi in casa zapreti se v hišo
  • basare

    A) v. tr. (pres. baso)

    1. položiti temelje, podstavek; postaviti na temelje, na podstavek:
    basare un edificio položiti zgradbi temelje

    2. pren. utemeljiti, podpreti:
    basare un'accusa su dati certi utemeljiti obtožbo z zanesljivimi podatki

    B) ➞ basarsi v. rifl. (pres. mi baso) opirati se
  • báti se (bojím se) imperf. refl.

    1. (biti v strahu) avere paura, temere:
    hudo, močno bati se avere una paura da morire
    nič se ne boj! niente paura!
    fant se boji samo očeta il ragazzo ha paura soltanto del padre
    bati se kot hudič križa, kot živega vraga avere una paura matta, una paura del diavolo

    2. (s strahom pričakovati) aver paura, temere:
    bati se mraza, smrti temere il freddo, aver paura della morte
    (ne marati) non volere:
    bati se sitnosti non volere seccature, grane

    3. (biti v skrbeh za) temere per:
    bati se za zaslužek temere per il guadagno
    starši se bojijo za otroke i genitori temono per i propri figli

    4. (domnevati, misliti) temere:
    bojim se, da se motiš temo che tu sbagli
    ne boj se, ne boš mi ušel non temere, non mi scappi mica

    5. pren.
    ni se bal ne biriča ne hudiča non aveva paura di nessuno
    bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    PREGOVORI:
    kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    če ne storiš hudega, se ti ni treba bati male non fare, paura non avere
  • battere

    A) v. tr. (pres. batto)

    1. biti, tolči, udariti, tepsti:
    battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
    battere i panni stepati obleko
    battere il grano mlatiti žito
    battere i frutti klatiti sadje
    battere la carne tolči meso
    battere la verdura sekljati zelenjavo
    battere la porta trkati na vrata
    battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
    battere moneta kovati denar
    battere a macchina, battere tipkati
    battere il tamburo udarjati na boben
    battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
    battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
    battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
    battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
    battere la fiacca pren. pasti lenobo
    battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
    battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
    battere i denti šklepetati z zobmi
    battere i piedi cepetati z nogami
    battere le mani ploskati
    battere il naso (in) pren. naleteti (na)
    non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
    battersi il petto pren. kesati se
    senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
    battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
    in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
    battere il tempo udarjati takt
    battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
    battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

    2.
    battere la strada degli studi posvetiti se študiju
    battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

    3. potolči, premagati:
    Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
    battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

    B) v. intr.

    1. biti, udarjati:
    il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
    la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
    il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

    2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

    3. biti (ura):
    all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

    4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

    5. vztrajati (pri), insistirati (na):
    battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

    6.
    battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
    PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

    C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
    battersi per un'idea boriti se za idejo
    battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt
  • battezzare

    A) v. tr. (pres. battezzo)

    1. relig. krstiti

    2. držati pri krstu, biti krstni boter:
    gli ho battezzato l'ultimo figlio bil sem krstni boter njegovemu zadnjemu otroku

    3. krstiti; dati ime:
    lo hanno battezzato Giuseppe krstili so ga za Jožefa

    4. šalj. krstiti, doliti vodo:
    battezzare il vino krstiti vino

    B) ➞ battezzarsi v. rifl. (pres. mi battezzo)

    1. biti krščen

    2. pren. (nezakonito) oklicati se:
    battezzarsi principe oklicati se za vladarja
  • beare

    A) v. tr. (pres. bēo) razveseliti, razveseljevati, osrečiti

    B) ➞ bearsi v. rifl. (pres. mi bēo) veseliti se, uživati, biti blažen:
    bearsi alla vista di un quadro uživati ob pogledu na sliko
  • becchettare

    A) v. tr. (pres. becchetto) kljuvati, kavsati

    B) ➞ becchettarsi v. rifl. (pres. mi becchetto)

    1. kljuvati se

    2. pren. prepirati se
  • beffare

    A) v. tr. (pres. bēffo) prevarati, preslepiti; zasmehovati (koga), rogati se (komu)

    B) ➞ beffarsi v. rifl. (pres. mi bēffo) norčevati se:
    beffarsi di tutto e di tutti norčevati se iz vsega in vseh
  • bemōlle m glasba nižaj:
    mi bemolle es
  • bēne

    A) avv.

    1. dobro, prav, lepo:
    fare qcs. bene kaj dobro narediti
    comportarsi bene lepo se obnašati
    gli affari vanno bene posli gredo dobro
    quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
    stare, sentirsi bene dobro se počutiti
    gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
    vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
    va bene! prav!, velja!, drži!
    passarsela bene lepo živeti
    bene o male kakorkoli že:
    bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
    di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
    star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
    ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
    lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal

    2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
    si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
    pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
    ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
    sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti

    B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
    quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
    gente bene boljša družba, visoka družba

    C) inter.

    1. bravo:
    bene!, bis! bravo!, bis!

    2. no, prav:
    bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati

    Č) m relig.

    1. dobro:
    tendere, aspirare al bene težiti k dobremu

    2.
    il sommo Bene relig. Bog

    3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
    per il bene della patria za blagor domovine
    l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
    a fin di bene z najboljšim namenom

    4. ljubezen, naklonjenost:
    voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
    volere un bene dell'anima imeti silno rad
    l'amato bene ljubljena oseba

    5. mir:
    non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru

    6. pravo, ekon. dobrina:
    bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
    beni di consumo potrošne dobrine
    beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve

    7. pl. imetje, premoženje:
    ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
    ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
    alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot
  • benevolēnza f

    1. naklonjenost

    2. prizanesljivost, dobrohotnost:
    mi affido alla sua benevolenza prepuščam se vaši dobrohotnosti
  • bès (bêsa) m furia, rabbia, collera; furore:
    divji, onemogel bes rabbia selvaggia, impotente
    žrtve fašističnega besa vittime della rabbia fascista
    bes me popade, me zgrabi mi prende la rabbia