Franja

Zadetki iskanja

  • goccia f (pl. -ce)

    1. kaplja:
    una goccia d'acqua vodna kaplja
    gocce pl. absol. dež:
    cominciano a cadere le prime gocce začenja deževati
    somigliarsi come due gocce d'acqua pren. biti si podoben kot kaplja kaplji
    la goccia che fa traboccare il vaso pren. kaplja čez rob
    fino all'ultima goccia pren. do zadnje kaplje
    a goccia a goccia po kapljicah

    2. pren. kapljica:
    lasciami una goccia di caffè pusti mi kapljico kave

    3. brušen kamen kapljičaste oblike:
    orecchini a goccia kapljičasti uhani
  • godíti se (-í se) imperf. impers. ➞ zgoditi se

    1. accadere, succedere, capitare:
    čudeži se ne godijo i miracoli non succedono

    2. (s smiselnim osebkom v dativu, biti, živeti) stare, andare, vivere:
    dobro, slabo se mu godi gli va bene, male
    pren. tebi se pa godi te la passi, eh?
    pren. goditi se (komu)
    kot vrabcu v prosu vivere da papa, come un papa
    godi se mi krivica mi è stata fatta una (grave) ingiustizia
  • gonfio

    A) agg. (m pl. -fi)

    1. nabrekel, nabuhel:
    occhi gonfi di pianto od joka nabrekle oči
    fiume, torrente gonfio narasla reka, narasel hudournik
    stomaco gonfio napet želodec
    andare a gonfie vele pren. napredovati s polno paro, iti kot po maslu, kot namazano

    2. poln, prekipevajoč, napihnjen:
    individuo gonfio di superbia prevzeten človek

    3. pren. nabrekel, nabuhel:
    stile gonfio nabrekel slog

    4. pren. nadut, domišljav, napihnjen

    5. slabš. noseč:
    donna gonfia noseča ženska

    B) m nabreklina, štrlina, guba:
    l'abito gli faceva un gonfio sulla spalla obleka mu je štrlela na rami
  • goréti (-ím) imperf. ➞ zgoreti

    1. bruciare, ardere:
    ogenj gori v kaminu il fuoco arde nel camino

    2. pren. bruciare:
    glava mu gori la testa gli brucia

    3. pren. (biti v veliki meri, kazati se v veliki meri, biti čustveno vznemirjen) ardere, bruciare:
    v njem je gorela strast dentro gli bruciava la passione
    goreti od ljubezni, sovraštva, želje ardere di amore, di odio, dal desiderio (di)

    4. (kazati veliko navdušenje za) amare appassionatamente, ardere d'amore per, bruciare di; essere appassionato di:
    goreti za domovino amare la patria
    goreti za šport essere appassionato dello sport
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    saj ne gori (voda), saj mu še ne gori nad glavo perché tanta fretta, tanta premura?
    srce mu gori zanjo è innamorato di lei
    pren. goreti pod nogami, petami essere in grave pericolo, bruciare (a qcn.) sotto i piedi
    bežati, kot bi tla gorela pod nogami scappare a gambe levate
    igre gori fuoco
    PREGOVORI:
    če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv se l'invidia fosse febbre, tutto il mondo l'avrebbe
  • gospodár (-ja) | -íca (-e) m, f

    1. padrone (-a); possesore (posseditrice); proprietario (-a):
    hišni gospodar padrone di casa
    biti dober, slab gospodar essere un buon, un cattivo padrone

    2. (kdor ima oblast) padrone (tudi pren.)
    biti (neomejen) gospodar farla da padrone
    pren. biti sam svoj gospodar essere padrone in casa propria
    gospodar položaja padrone della situazione
    obnašati se kot gospodar farla da padrone

    3. (delodajalec) padrone; principale; patron; boss:
    gospodar podjetja il boss dell'azienda
    gospodarji (delodajalci) padronato
  • gragnōla f

    1. meteor. huda toča; babje pšeno

    2. pren. toča:
    una gragnola di pugni toča udarcev

    3. kulin. ➞ grandine
    PREGOVORI: suocera e nuora tempesta e gragnola preg. tašča in snaha sta kot neurje in toča
  • grande

    A) agg.

    1. velik:
    sala grande velika dvorana
    fare grandi viaggi veliko potovati
    avere un gran giro d'affari imeti velik promet
    avere una gran sete biti hudo žejen
    lettera grande velika črka
    famiglia grande številna družina
    andare di gran passo pren. iti naglo, odločno
    onorare un grande poeta slaviti velikega pesnika
    il grande Galilei veliki Galilei
    Alessandro il Grande Aleksander Veliki; (pred naslovi dostojanstvenikov)
    gran ciambellano veliki komornik

    2. visok, velik, krepek:
    è un uomo grande krepek mož je

    3. velik, svečan, pomemben:
    il grande giorno veliki, svečani dan pren. sodni dan
    Grande Oriente Veliki Orient (prostozidarski vrhovni svet)
    gran che, gran cosa bogve kaj (zlasti v nikalnih stavkih)
    il film non è stato un gran che film ni bil bogve kaj

    4. (okrepi pomen samostalnika ali substantiviranega pridevnika, ki sledi)
    un gran bugiardo hud, velik lažnivec

    5. (pred drugim pridevnikom za izražanje superlativa)
    un gran bel quadro zelo lepa slika

    B) m (tudi f)

    1. odrasel, odrasla oseba:
    si comportano come i grandi vedejo se kot odrasli
    cosa farai da grande? kaj boš delal, ko boš velik?

    2. velik človek, velikan, velikaš, mogočnež, mogotec:
    i grandi della terra zemeljski velikaši, svetovni mogočneži
    farsi grande bahati se, domišljati si

    3. hist. grand:
    grande di Spagna španski grand

    4. veliko, sijajno, veličina:
    ammirare il grande nell'arte občudovati veličino v umetnosti
    riprodurre in grande povečati, napraviti povečavo
    fare le cose in grande, alla grande (in grande stile) kaj delati v velikem stilu, razkošno, potratno
  • granito2 m miner. granit:
    duro come il granito pren. trd kot granit
    volontà di granito neomajna volja
  • gŕd (-a -o) adj.

    A)

    1. brutto; stonato, stridulo (voce); cattivo, sgradevole (odore); ripugnante, schifoso; sporco:
    grd kot smrtni greh, kot strašilo brutto come il peccato, come il demonio

    2. (ki ima negativne lastnosti v moralnem pogledu) cattivo, brutto, sconcio:
    grdi naklepi cattive intenzioni
    grde navade brutte, cattive abitudini
    grde besede parole sconce, sgarbate
    imeti grd jezik esere una malalingua
    evf. imeti grdo bolezen avere una malattia venerea

    3. (slab) brutto, cattivo:
    grda cesta una cattiva strada
    grdo vreme brutto, cattivo tempo
    grda pomlad primavera piovosa

    4. (ki vzbuja neprijeten občutek) brutto:
    grdi spomini brutti ricordi

    5. pren. (hud) brutto, forte, acuto; madornale:
    grda bolečina forte dolore
    grda napaka errore madornale
    grda rana brutta ferita

    6. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže)
    grd lenuh un fannullone della più bell'acqua
    grd skopuh spilorcio, avaraccio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    grd jezik linguaccia
    grd padec cascata, capitombolo
    grda beseda parolaccia
    grda navada andazzo, malvezzo
    grda šala bidone, tiro
    grda ženska megera

    B) gŕdi (-a -o) m, f, n
    grdi, grda brutto, brutta
    grdo il brutto
    tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto anche il brutto ha un suo posto nell'arte
    spreti se do grdega avere un forte diverbio
    hoditi ven v grdem uscire (di casa) col brutto tempo
  • gréh (-a) m

    1. rel. peccato:
    delati greh commettere peccato, peccare
    odpustiti grehe perdonare i peccati
    (tudi pren.) pokoriti se za grehe far penitenza per i peccati, espiare i peccati
    kesati se, spovedati se grehov pentirsi dei propri peccati, confessare i peccati
    mali, veliki, smrtni greh peccato veniale, peccato mortale
    izvirni greh peccato originale
    odpuščanje grehov remissione dei peccati, assoluzione
    pren. valjati se v grehu sguazzare nel peccato

    2. peccato, errore, fallo; macchia:
    mladostni greh peccato di gioventù
    greh je, če ... è un peccato che...
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti (še vedno) greha vredna essere ancora seducente
    grd kot smrtni greh brutto come il peccato
    bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato scagli la prima pietra
    greh se pove, grešnika pa ne (è lecito) dire la colpa, tacere il colpevole
  • grênek | grenák (grênka -o)

    A) adj.

    1. amaro:
    grenek kot pelin amaro come l'assenzio

    2. pren. amaro; triste, (neprijeten) spiacevole; (zbadljiv) mordace:
    grenke solze lacrime amare
    grenka resnica amara verità
    grenek nasmeh sorriso amaro
    grenek očitek rimprovero spiacevole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. izpiti grenko kupo do dna bere l'amaro calice fino alla feccia
    pren. požreti grenko pilulo inghiottire la pillola
    bot. grenka penuša cardamine (Cardamine amara)
    min. grenka sol epsonite
    grenek liker amaricante

    B) grênki (-a -o) m, f, n
    spiti požirek grenkega bere un sorso di amaro
    pren. požreti marsikatero grenko sorbirsi rimproveri, appunti e sim.
    imeti grenko v ustih avere l'amaro in bocca
  • gréšen (-šna -o) adj. rel. peccaminoso, di peccato:
    grešno dejanje atto peccaminoso
    pren. grešni kozel capro espiatorio
    pren. stati kot grešna duša starsene come un'anima in pena
    pren. star. imeti s kom grešno razmerje avere rapporti extraconiugali con qcn.
  • grēve agg.

    1. težek; soparen:
    greve come piombo težek kot svinec
    aria greve soparen zrak

    2. knjižno boleč, mučen
  • grillo m

    1. zool. čriček (Gryllus campestris)
    mangiare come un grillo pren. jesti kot ptiček
    cervello di grillo pren. kurja pamet
    andare a sentir cantare i grilli pren. iti po gobe, iti rakom žvižgat, umreti
    grillo parlante pren. modrec, moralizator
    indovinala grillo! bogve kako bo!
    non cavare un grillo da un buco pren. nič ne doseči, zaman si prizadevati

    2. pren. muha:
    avere dei grilli per il capo biti muhast, imeti glavo polno muh
    gli è saltato il grillo pren. nekaj ga je pičilo, zahotelo se mu je
  • grinza f guba:
    faccia piena di grinze čisto zguban obraz
    non fa una grinza (obleka) je kot ulita
    il ragionamento non fa una grinza razmišljanje je brezhibno
  • gròf (grôfa) m conte:
    hist. mejni grof margravio
    živeti kot grof vivere come un papa, un pascià
  • grōssa f

    1. gros, veliki ducat, 144 kosov

    2.
    dormire della grossa pren. spati kot ubit
  • guardare

    A) v. tr. (pres. guardo)

    1. gledati:
    guardare di traverso, storto, in cagnesco gledati postrani, sovražno
    guardare di buon occhio prijazno, naklonjeno gledati
    guardare di mal occhio gledati nenaklonjeno, sovražno
    guardare con la coda dell'occhio gledati s kotičkom očesa, kradoma gledati
    non guardare in faccia qcn. pren. delati se, kot da koga ne poznaš, gledati mimo koga
    non guardare in faccia a nessuno pren. ne pogledati ne levo ne desno, ravnati odločno, nepristransko
    guarda! guarda! glej, glej!
    guarda che roba! glej no, kaj takega! (izraz presenečenja, razočaranja)
    stare a guardare samo stati in gledati, neprizadeto gledati
    che state a guardare? kaj pa vi stojite in gledate?

    2. pazljivo gledati, opazovati:
    guardare per il sottile biti malenkosten, dlakocepski

    3. paziti (na), varovati, braniti:
    Dio me ne guardi! bog me tega obvaruj
    guardare a vista qcn. ne puščati koga izpred oči

    B) v. intr.

    1. gledati, paziti (na):
    guardare ai fatti propri brigati se zase, za svoje zadeve

    2. gledati, paziti, potruditi se:
    guarda di studiare glej, da se boš učil

    3. gledati proti, biti obrnjen proti:
    le finestre guardano sulla piazza okna gledajo na trg

    C) ➞ guardarsi v. rifl. (pres. mi guardo)

    1. gledati se:
    guardarsi allo specchio gledati se v zrcalu

    2. vzdržati se, varovati se:
    guardati dal ripetere simili calunnie glej, da ne boš ponavljal takih obrekovanj
    guardati dalle lusinghe degli adulatori varuj se laskanja prilizovalcev
    guardarsi ai fianchi pren. varovati si hrbet

    3.
    si guardano teneramente negli occhi nežno si gledata v oči
    stare a guardarsi pren. stati križemrok
    non guardarsi più pren. nič več se ne pogledati
  • guarnizione f

    1. obšiv, okrasek:
    un abito con guarnizione di trine obleka, obšita s čipkami

    2. kulin. garniranje, obloga:
    un arrosto con guarnizione di patate pečenka s krompirjem kot oblogo

    3. tehn. tesnilo
  • guisa f knjižno
    a guisa di, in guisa di (podobno) kot:
    in guisa che, di guisa che tako da