Franja

Zadetki iskanja

  • sugestíja (-e) f

    1. suggestione; subornazione:
    premagati sugestijo besed, vtisov vincere la suggestione delle parole, delle impressioni
    hipnotična sugestija suggestione ipnotica

    2. suggerimento:
    dati sugestije za nadaljnje delo dare suggerimenti circa il futuro lavoro
  • superiore

    A) agg.

    1. višji; gornji:
    la parte superiore gornji, višji del
    il piano superiore gornje nadstropje
    il corso superiore di un fiume gornji tok reke

    2. hist. južni (rimska provinca):
    Gallia Superiore Južna Galija

    3. višji, večji, boljši (po številu, količini, kakovosti):
    merce di qualità superiore blago boljše kakovosti
    vino superiore (izraz za vina z visoko stopnjo alkohola, ponavadi tudi bolj starana)

    4. superioren, odličnejši, boljši, ki (koga, kaj) prekaša:
    ingegno superiore izredni um
    essere superiore a qcn. per intelligenza koga prekašati po inteligenci

    5. višji, višje stopnje:
    per disposizione superiore, per ordine superiore po naročilu, ukazu nadrejenih
    istruzione superiore šol. višje šolstvo, univerza
    scuole medie superiori šol. višje srednje šole
    ufficiali superiori voj. višji oficirji

    6. pren. ki presega, prekaša, vzvišen nad:
    un lavoro superiore alle sue capacità delo, ki presega njegove sposobnosti
    l'esito è stato superiore all'attesa izhod je presegel vsa pričakovanja
    è una persona superiore a ogni sospetto neoporečna oseba

    7.
    essere superiore a ne meniti se za:
    essere superiore alle chiacchiere, alle insinuazioni ne se meniti za opravljanje, za podtikanja

    B) m

    1. predstojnik; nadrejeni:
    rispettare i superiori spoštovati nadrejene

    2. relig. (f -ra) predstojnik, predstojnica, prednica
  • štéti (štéjem)

    A) imperf.

    1. contare; calcolare:
    šteti do deset contare fino a dieci
    šteti na prste contare sulle dita
    šteti denar contare i soldi

    2. essere di, fare, avere:
    njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
    mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti

    3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
    pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto

    4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
    kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
    k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
    šteti za considerare, ritenere
    tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
    abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
    predpis več ne šteje la norma non è più valida
    šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
    pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
    šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
    šteti dvajset let avere vent'anni
    šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
    šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
    drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
    pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo

    B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio

    C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
    šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
    šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
    v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
    šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati
  • tavolino m

    1. pomanjš. od ➞ tavolo mizica

    2. pisalna miza:
    al tavolino teoretično
    lavoro di tavolino naporno, mučno delo
    uomo di tavolino knjižni molj, človek, ki veliko študira
    stare a tavolino študirati

    3. igralna miza

    4. opt. mizica (mikroskopa)

    5. pog. trinožna mizica (za spiritistične seanse)
  • teatro m

    1. gledališče; ekst. gledališka predstava:
    gente di teatro gledališčniki
    opera per il teatro gledališko delo
    teatro di posa film studio
    andare a teatro iti v gledališče, obiskati gledališko predstavo

    2. gledališče, gledališka dela:
    teatro lirico, di prosa opera, operno gledališče; drama, dramsko gledališče
    il teatro di Shakespeare Shakespearova gledališka dela

    3. gled. občinstvo, publika

    4. prizorišče:
    teatro di operazioni voj. bojišče
    armi di teatro voj. strateško (nuklearno) orožje

    5. šol. (univerzitetna) predavalnica:
    teatro anatomico anatomska predavalnica
  • téden (-dna) m settimana:
    tedna ni in ni konec la settimana è lunga a non finire
    izostajati po cele tedne essere assenti per intere settimane
    v nekaj tednih bo delo končano in poche settimane il lavoro sarà terminato
    teden dni bom doma starò a casa per una settimana
    medeni tedni la luna di miele
    teden Rdečega križa la settimana della Croce Rossa
    delovni teden settimana lavorativa
    petdnevni delovni teden settimana corta
    konec tedna il fine settimana, il week end
    rel. veliki teden la settimana santa
  • tekóč (-a -e)

    A) adj. corrente, andante, uscente; fluente, fluido, scorrevole:
    tekoče leto, tekoči mesec corrente anno, mese; anno, mese uscente
    tekoče gorivo carburante fluido
    tekoče dogajanje fatti del giorno, cronaca
    tekoča številka numero corrente
    kem. tekoče agregatno stanje stato fluido
    ekon. tekoče obresti interessi correnti
    tekoče stopnice scala mobile
    tekoče vode acque correnti
    ekon. tekoči izdatki spese correnti
    teh. tekoči kisik ossigeno liquido
    tekoči kristali cristalli liquidi
    tekoči meter metro lineare
    teh. tekoči trak nastro trasportatore; catena di montaggio
    delo na tekočem traku lavoro a catena
    pren. težave so si sledile kot na tekočem traku, kot, kar po tekočem traku le difficoltà si susseguivano ininterrottamente
    tekoče zlato petrolio

    B) tekóče (-ega) n
    biti z dogodki na tekočem essere al corrente, essere aggiornati sugli avvenimenti, su quanto succede
    priti z delom na tekoče lavorare normalmente, senza ritardi

    C) tekóče adv. correntemente, fluentemente:
    takoče govoriti parlare fluentemente
  • tela f

    1. tekstil platno:
    tela cerata povoščeno platno
    tela d'Olanda holandsko platno
    la tela di Penelope pren. brezkončno delo
    tela di ragno pajčevina
    libro legato in tela v platno vezana knjiga
    ordire una tela snovati platno
    restare in braghe di tela pren. ostati z golo ritjo

    2. jadrovina
    far tela pren. pobrisati jo

    3. avto platno (pnevmatike)

    4. umet. platno

    5. gled. zastor:
    cala la tela pren. zastor pada, konec

    6. pren. nakana, spletka:
    ordire una tela kovati zvijačo, nakano
  • terénski (-a -o) adj. del terreno:
    geogr. terenska depresija depressione del terreno
    terenski vzdrževalec trasfertista
    terensko vozilo fuoristrada
    terensko delo lavoro in trasferta
  • terminare

    A) v. tr. (pres. tērmino) končati, dovršiti:
    terminare un lavoro dokončati delo
    terminare di soffrire evfemistično umreti

    B) v. intr.

    1. končati, dovršiti se

    2. jezik končati se (z obrazilom)
  • tēsta f

    1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
    testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
    a testa scoperta gologlav
    dalla testa ai piedi od nog do glave
    lavata di testa pren. ostra graja
    abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
    andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
    averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
    avere mal di testa imeti glavobol
    gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
    gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
    rompersi la testa razbiti si glavo
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
    non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
    scuotere la testa zmajevati z glavo
    segnare di testa šport zadeti z glavo
    uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
    il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo

    2. glava, življenje:
    domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
    rischiare la testa tvegati glavo

    3. umet. glava:
    una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
    testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel

    4. igre
    testa e croce cifra mož
    giocare a testa e croce metati cifra mož

    5. anat.
    testa di Medusa Meduzina glava

    6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
    zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)

    7. pren. glava, pamet, um:
    lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
    avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
    avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
    non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
    cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
    levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
    mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
    mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
    passare di testa pozabiti, pozabljati
    passare per la testa šiniti v glavo
    rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
    pagare tanto a testa plačati toliko po osebi

    8. pren. glava, razsodnost, pamet:
    di testa razsodno
    colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
    adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
    avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
    dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
    avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
    avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
    fare di testa propria delati po svoje
    mettere la testa a partito, a posto spametovati se
    si è montato la testa zlezlo mu je v glavo

    9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
    ha testa per la matematica ima glavo za matematiko

    10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
    testa d'asino osel
    testa calda vroča glava, vročekrvnež
    testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
    testa coronata kronana glava, kralj
    testa di cuoio član protiteroristične enote
    testa dura trma, trmoglavec
    testa di gesso pren. slamnati mož
    testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
    testa matta vročekrvnež
    testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
    testa vuota praznoglavec
    testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)

    11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
    testa d'albero navt. vrhnji del jambora
    testa della campana glava zvona
    testa di corda konec vrvi
    testa del letto zglavje
    testa del mattone širina opeke
    testa di un missile glava rakete
    testa di una pagina vrh strani
    la testa di una pezza di tessuto začetek bale
    testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
    titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
    vettura di testa železn. prednji vagon
    in testa al treno v prvem vagonu

    12. glava, glavica (konec, zadnji del):
    la testa di un chiodo glavica žeblja
    la testa di un fiammifero glavica šibice
    testa di uno spillo glavica igle
    la testa di una vite glavica vijaka

    13. bot. glavica:
    testa d'aglio glavica česna
    la testa di un fungo klobuk gobe
    teste di papavero makove glavice

    14. anat. konec:
    testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke

    15. čelo:
    la testa di un corteo čelo sprevoda
    la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
    testa di ponte voj. mostišče
    testa di serie šport nosilec skupine
    essere alla testa, in testa biti spredaj
    essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
    passare in testa preiti v vodstvo
    tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku

    16. mehan.
    testa di biella ojnična glava
    testa di cilindro cilindrska glava

    17.
    testa a croce križnik

    18. glasba glavica (pri noti)
    PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
    chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah
  • testírati1 (-am) perf., imperf.

    1. sottoporre a test:
    testirati kandidate pred sprejemom na delo sottoporre a un test i candidati da assumere al lavoro

    2. collaudare; provare, controllare (tudi ekst.):
    testirati avtomobile collaudare gli autoveicoli
    žarg. treba je bilo testirati, kaj ljudje mislijo bisognava controllare, verificare cosa pensa la gente
  • timbrare v. tr. (pres. timbro) žigosati:
    timbrare il cartellino žigosati kartico; ekst. delati (pri kom); pren. opravljati rutinsko delo
  • tredici

    A) agg. trinajst; trinajsti:
    un'opera in tredici volumi delo v trinajstih zvezkih
    oggi è il giorno tredici danes smo trinajstega
    sono le ore tredici ura je trinajst

    B) m; f (število) trinajst; trinajsti; trinajstica:
    le tredici trinajsta ura, ena popoldne
    nel '13 trinajstega leta (1813, 1913)
    fare, totalizzare un tredici zadeti trinajstico (na nogometni stavi)
    oggi è il tredici danes smo trinajstega
  • trinájst (-ih) numer. tredici:
    delo v trinajstih zvezkih opera in tredici volumi
    ura je trinajst sono le tredici
    proga 13 linea 13
  • trójen (-jna -o) numer.

    1. triplo:
    opraviti trojno delo fare un triplo lavoro

    2. triplice:
    trojno gibanje morske vode: valovanje, morski tokovi, plimovanje il triplice moto dell'acqua marina: moto ondoso, correnti marine, marea
    kem. trojna vez legame triplice
    hist. trojni pakt patto tripartito
    trojna zveza Triplice Alleanza
    šport. trojni položaj (pri streljanju) tre posizioni
    kem. trojna valenca trivalenza
    polit. trojni komite trilaterale
    šport. trojni zadetek tripletta
  • ubíjati (-am) | ubíti (ubíjem)

    A) imperf., perf.

    1. uccidere, ammazzare; lov. abbattere:
    okupator je ropal in ubijal gli occupatori saccheggiavano e uccidevano
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava

    2. rompere, spaccare:
    ubijati šipe, jajca rompere i vetri, le uova

    3. pren. ammazzare, sfiancare:
    ubijati s težkim delom ammazzare di lavoro

    4. pren. togliere, defraudare, privare:
    ubijati komu voljo do dela togliere a uno la voglia di lavorare

    5. pren.
    ubijati čas, ubijati dolgčas ammazzare il tempo
    ubijati čas z ribolovom ammazzare il tempo pescando

    6. pren. attenuare, rompere, rovinare:
    ubiti ritem rompere il ritmo

    B) ubíjati se (-am se) | ubíti se (ubíjem se) imperf., perf. refl.

    1. ammazzarsi, uccidersi, suicidarsi

    2. pren. ammazzarsi:
    ubijati se z delom ammazzarsi di lavoro, sfacchinare, sfiancarsi

    3. pren. scervellarsi, lambiccarsi il cervello:
    ubijati se s problemom lambiccarsi il cervello con un problema
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delo moram končati, pa če se ubijem devo finire il lavoro a tutti i costi
    pren. ubijati se z revščino vivere negli stenti, languire nella miseria
  • ugnáti (užênem) perf.

    1. domare; aver la meglio su; vincere; stancare:
    ugnati konja domare il cavallo
    ugnati razgrajača aver la meglio sullo sbraitone
    ugnati sovražnika z zvijačo vincere il nemico con uno stratagemma
    težko delo ga hitro užene il lavoro pesante lo stanca presto

    2. sedare, calmare:
    ugnati kašelj sedare la tosse
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ugnati koga v kozji rog mettere nel sacco qcn.
  • ugonábljati (-am) | ugonobíti (-ím)

    A) imperf., perf. rovinare, distruggere; annientare; falcidiare:
    epidemija je ugonobila mestne prebivalce l'epidemia falcidiò la popolazione della città
    težko delo ga ugonablja il lavoro pesante lo rovina

    B) ugonábljati se (-am se) | ugonobíti se (-ím se) imperf., perf. refl. distruggersi, rovinarsi:
    s pitjem se vse bolj ugonablja col bere si va rovinando sempre più
  • UIL kratica

    1.
    Ufficio Internazionale del Lavoro Mednarodni urad za delo

    2.
    Unione Italiana del Lavoro Italijansko sindikalno združenje