Franja

Zadetki iskanja

  • nadúrno adv.
    delati nadurno fare le straordinarie
  • náglica (-e) f fretta, precipitazione, premura, furia; rapidità, prontezza:
    delati brez naglice lavorare senza fretta
    delati z mrzlično naglico lavorare con furia febbrile
  • naíven (-vna -o) adj.

    1. ingenuo; innocente, candido:
    varati naivne ljudi ingannare gli ingenui
    otroško naiven di un'ingenuità infantile

    2. ekst. ingenuo, semplice, credulone; pejor. grullo; pog. minchione:
    pren. šalj. naivna deklica pollastra
    delati se naivnega fare il pollo

    3. um. naïf:
    naivna umetnost arte naïf
    naivni slikar, umetnik (pittore, artista) naïf
  • nakána (-e) f (skrivna namera, načrt) progetto, piano (subdolo); insidia; trama:
    delati nakane fare piani, tessere insidie
  • naklèp (-épa) m (namen, načrt) intenzione, progetto, piano; premeditazione:
    maščevalni, zločinski naklep piano di vendetta, delittuoso
    delati naklepe fare, tessere piani, progetti; progettare
  • napóta (-e) f ostacolo, ingombro, impiccio; incomodo:
    biti v napoto essere d'impiccio, ingombrare
    delati napoto ostacolare, essere d'ostacolo
  • nasílje (-a) n violenza, prepotenza, soperchieria; brutalità; angheria; sopruso:
    delati komu nasilje fare violenza a qcn.
    telesno nasilje violenza fisica
    spolno nasilje violenza carnale, stupro; molestie sessuali
    biti žrtev nasilja subire un sopruso
    pren. nasilje rime la tirannia della rima
    politika nenasilja non violenza
    zatekati se k nasilju ricorrere alla violenza
  • navít (-a -o) adj.

    1. avvolto, attorcigliato; caricato; carico:
    ura ni navita l'orologio non è caricato
    delati kot navit lavorare come un negro

    2. pren. (prebrisan) furbo, scaltro
  • navkljúb

    A) adv. in barba a, a dispetto di:
    delati kaj vsemu svetu navkljub fare qcs. a dispetto di tutti

    B) prep. (kljub) malgrado:
    navkljub težavam je doštudiral malgrado le difficoltà è riuscito a finire gli studi
  • necessità f

    1. potreba:
    di necessità nujno

    2. potreba, nuja; ekst. usoda:
    fare di necessità virtù pren. iz sile krepost delati

    3. potrebno, nujno:
    le necessità corporali evfemistično telesne potrebe
    in caso di necessità v primeru potrebe

    4. potreba, revščina; pomanjkanje:
    trovarsi in necessità biti v stiski
    PREGOVORI: necessità fa legge preg. sila kola lomi
  • negare

    A) v. tr. (pres. nego)

    1. zanikati, zanikovati:
    non lo nego ne zanikam, priznam

    2. absol. tajiti

    3. odkloniti, odklanjati; odreči, odrekati; zavrniti, zavračati:
    negare fede a qcn. komu ne verjeti
    negare la grazia odreči milost komu

    B) ➞ negarsi v. rifl. (pres. mi nego)

    1. odkloniti, zavračati spolne odnose s kom

    2. hliniti odsotnost:
    negarsi al telefono delati se, kot da te ni doma
  • negro2

    A) agg. črnski

    B) m (f -ra) črnec, črnka:
    fare il negro, lavorare come un negro delati kot črna živina, garati kot zamorec
  • nemogóče adv.

    1. male:
    nemogoče se vesti comportarsi male

    2. (v povedni rabi) impossibile, non possibile:
    v takih razmerah je nemogoče delati in queste condizioni è impossibile lavorare

    3. (v medmetni rabi za izražanje zanikanja, presenečenja) impossibile:
    boš prišel jutri? Nemogoče domani vieni? Impossibile
    za knjigo je dobil prvo nagrado. Nemogoče! il libro gli ha fruttato il primo premio. Impossibile!
  • nerazumljív (-a -o) adj.

    1. incomprensibile, oscuro, inintelliggibile, inapprensibile, inafferrabile; pren. sibillino:
    ekst. neposvečenim nerazumljiv iniziatico
    nerazumljivo govorjenje discorso incomprensibile
    nerazumljivo pojasnilo spiegazione inintelliggibile
    šalj. nerazumljiva latinščina latinorum
    nerazumljive besede abracadabra

    2. non approvabile

    3. pren. incredibile:
    delati z nerazumljivo vnemo lavorare con incredibile zelo
  • nēsci m toskansko
    fare il nesci delati se nevednega, neumnega
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • niēnte

    A) pron.

    1. nič:
    di niente! ni za kaj!, prosim! (vljudnostni izraz ob zahvali)
    meno di niente prav nič
    niente di niente prav nič
    niente e poi niente prav nič
    fare finta di niente delati se neumnega
    fare qcs. per niente delati kaj zastonj, zaman
    finire in niente pren. splavati po vodi
    non avere niente a che fare con qcn., con qcs. ne imeti opraviti s kom, s čim
    non essere buono a niente ne biti za nobeno rabo
    non fa niente nič ne de, nič zato
    non se ne fa niente iz te moke ne bo kruha
    non farsi niente ne poškodovati, ne raniti se
    non mancare di niente imeti vsega v izobilju
    non poterci fare niente biti brezmočen

    2. malenkost:
    cosa da niente malenkost, ničvredna stvar
    uomo da niente slabič, nesposobnež, ničla
    contare, essere niente ne veljati, ne šteti nič (oseba)

    3. kaj (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
    hai saputo niente? ali si kaj zvedel?

    B) agg. pog. noben; nič:
    niente paura brez strahu!
    non avere niente voglia ne biti razpoložen, ne biti komu do česa

    C) m

    1. nič; ničla, niče:
    un bel niente prav nič; ne, sploh ne
    essere un niente biti niče
    ridursi al niente izgubiti vse, propasti, priti na boben
    venire su dal niente priti iz niča

    2. malenkost:
    basta un niente per essere felici za srečo zadostuje malenkost

    Č) avv.

    1. sploh ne:
    non m'importa niente di lei zanjo mi sploh ni mar
    niente affatto, niente del tutto sploh ne (okrepljeno v nikalnih izrazih)

    2. prav malo
    PREGOVORI: con niente si fa niente preg. iz niča se ne naredi nič
  • nóč (-í) f

    1. notte; nottata:
    noč se dela si fa notte
    noč lega, pada, se spušča annotta
    prebedeti, prespati noč vegliare tutta la notte, passare la notte in bianco; dormire tutta la notte
    dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč una notte lunga, di luna, fonda, silenziosa, stellata
    v varstvu noči col favore delle tenebre
    biti kot noč pa dan correrci quanto dal giorno alla notte
    biti neumen kot noč essere stupido come una bestia
    delal je pozno v noč lavorò fino a notte tarda
    čez noč je zapadel sneg durante la notte ha nevicato
    pod noč a notte
    prebudil se je sredi noči si svegliò nel cuor della notte
    lahko noč! buona notte!

    2. pren. notte:
    noč srednjega veka la notte del Medioevo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati noč in dan lavorare giorno e notte
    imeti koga čez noč ospitare qcn. per una notte
    pobegniti v zavetje noči fuggire col favore delle tenebre
    zasloveti čez noč diventare famoso d'un tratto
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči a casa del diavolo
    evf. hčere, prijateljice noči prostitute
    geogr. bele noči notti bianche
    božična, sveta noč notte di Natale
    bot. kraljica noči regina della notte (Selenicereus grandiflorus)
    kresna noč solstizio d'estate
    polarna noč notte polare
    poročna noč notte nuziale
    hist. pravica prve poročne noči ius primae noctis
    hist. šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo
    rel. velika noč Pasqua
    pren. noč dolgih nožev (brezobziren obračun) la notte dei lunghi coltelli
    PREGOVORI:
    noč ima svojo moč chi sta fuori di notte, perde la buona strada
    nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan non vi è notte sì lunga che non la segua il giorno
  • nonstòp (-ôpa)

    A) m servizio non stop (nei negozi, nelle officine e sim.)

    B) nonstòp adj. inv.; adv. non stop, no-stop:
    nonstop poslovanje esercizio non stop
    delati nonstop lavorare non stop
  • nòr (nôra -o) adj.

    1. pog. matto; pazzo, folle, demente, forsennato; sconsiderato; pren. (nespameten) matto, pazzo, stupido:
    biti popolnoma nor essere matto da legare
    imeti noro idejo avere un'idea folle
    nor bi bil, če bi priznal sarei matto, se confessassi

    2. pren. (v povedni rabi)
    nor od obupa, veselja, žalosti pazzo dalla disperazione, di gioia, di dolore

    3. pren. (ki zelo presega navadno mero) matto, pazzo:
    nora jeza rabbia pazza
    noro veselje voglia, gioia matta
    žarg. nori ples slego
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nora leta adolescenza
    soc. nora dvajseta leta (20. st.) gli anni ruggenti
    noro (nestalno)
    vreme tempo instabile
    nora je na moške è una ninfomane
    pren. nor je na konje va matto per i cavalli
    veslati, delati, teči kot nor remare, lavorare, correre come un forsennato
    bot. nora ajda grano tartaro (Fagopyrum tartaricum)