canto1 m
1. petje:
canto liturgico bogoslužno petje
canto ambrosiano, gregoriano glasba relig. ambrozijanski, gregorijanki koral
bel canto belkanto
2. petje, pesem:
il canto dell'usignolo slavčkovo petje
levarsi al canto del gallo vstati ob zori
il canto del cigno pren. labodji spev
3. igranje, pesem, glas (tudi pren.):
il canto di un violino glas violine
il canto della trebbia pesem mlatilnice; lit. lirska pesem, spev:
canto popolare ljudska pesem
i canti di Leopardi Leopardijeve pesmi
Zadetki iskanja
- capello m las:
farsi i capelli dati se ostriči
perdere i capelli dobivati plešo
avere un diavolo per capello pren. biti jezen kot ris
essere sospeso a un capello pren. biti v hudi nevarnosti, viseti na niti
essere a un capello da qcs. biti čemu zelo blizu
al capello za las natančno
tirare qcn. per i capelli pren. koga prisiliti
scusa tirata per i capelli pren. za lase privlečen izgovor
spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
un capello pren. nič:
non rischiare un capello ne tvegati prav nič
c'è mancato un capello che... malo je manjkalo, pa...
non torcere un capello ne skriviti lasu
mettersi le mani nei capelli pren. biti jezen, obupan
averne fin sopra i capelli pren. biti koga, česa do grla sit
ho sentito drizzarmi i capelli lasje so se mi naježili
fino alla punta dei capelli pren. od glave do peta
avere più guai che capelli pren. imeti hudo smolo, biti v hudih škripcih
afferrare la fortuna per i capelli pren. izrabiti priložnost - caposaldo m (pl. capisaldi)
1. orientacijska točka
2. voj. utrjena postojanka
3. pren. temelj, temeljna točka, osnova (zlasti pl.):
i capisaldi di una dottrina temelji nekega nauka - capriccio m (pl. -ci)
1. muha:
fare i capricci zganjati trmo, biti muhast
i capricci del tempo, della fortuna muhasto vreme, muhasta sreča
2. glasba capriccio - captare v. tr. (pres. capto)
1. pridobiti si
2. zajeti, zajemati:
captare le acque di un fiume per irrigare i campi zajeti rečne vode za namakanje polj
captare una radio prestreči, loviti radijsko postajo
captare un S. O. S. prestreči klic na pomoč
3. pren. ujeti; opaziti, opažati:
captare il pensiero di qcn. ujeti, kaj je kdo mislil - carattere
A) m
1. znak; črka; pisava:
caratteri greci grške črke
caratteri cuneiformi klinopis
caratteri geroglifici hieroglifi
caratteri gotici gotske črke
caratteri cirillici cirilske črke
carattere Garamond, grassetto tisk garamond, krepko tiskane črke
2. značaj, nrav, čud:
un brutto carattere težek, neprijeten značaj
incompatibilità di carattere značajska nezdružljivost
i caratteri fondamentali di un'opera letteraria osnovne značilnosti književnega dela
commedia di carattere lit. karakterna komedija
3. pog. trdnost, stanovitnost:
persona di carattere oseba trdnega značaja
B) agg.
a carattere:
reazione a carattere acido, basico kisla, bazična reakcija
una rivolta a carattere popolare ljudski upor - caricare
A) v. tr. (pres. carico)
1. natovoriti, natovarjati; naložiti, nalagati; nakladati:
caricare i bauli sul furgone naložiti kovčke na kombi
caricare un camion naložiti tovornjak
2. ekst. pren. naložiti, nalagati; naprtiti; obremeniti, obremenjevati:
caricare lo stomaco di cibi pesanti obremeniti želodec s težko prebavljivo hrano
caricare di tasse obdavčiti, obremeniti z davki
3. trgov. povečati, zvišati:
caricare il prezzo di un prodotto dell'I. V. A. povečati ceno proizvoda z davkom na dodano vrednost
4. povečati; ojačati:
caricare la dose povečati dozo
caricare le tinte pren. pretiravati
5. karikirati
6. nabiti; naviti; natlačiti:
caricare il fucile nabiti puško
caricare la sveglia naviti budilko
caricare la pipa natlačiti pipo
7. voj. naskočiti; napasti, napadati:
la polizia ha caricato i dimostranti policija je naskočila demonstrante
8. šport štartati (na nasprotnega igralca)
B) ➞ caricarsi v. rifl. (pres. mi carico)
1. naložiti se; obremeniti se:
caricarsi di cibo obremeniti se s hrano
caricarsi di debiti pren. hudo se zadolžiti
2. pripraviti se:
caricarsi per una gara pripraviti se na tekmo - caro
A) agg.
1. drag; prikupen, ljub:
una cara ragazza prikupna deklica
un caro saluto prisrčen pozdrav
aver caro che želeti, da
2. drag (ki veliko stane):
un albergo troppo caro predrag hotel
un sarto molto caro zelo drag krojač
3. (v predikativni rabi)
vendere, comprare, pagare, costare caro drago prodajati, kupiti, kupovati, plačati, stati
vendere cara la pelle drago prodati kožo
pagarla caro pren. drago kaj plačati
B) m pl. svojci:
i miei, i nostri cari moji, naši dragi - caso m
1. slučaj, naključje, pripetljaj:
per caso naključno, slučajno
a caso tjavdan:
rispondere a caso odgovoriti tjavdan
i casi sono due, o accetta o rifiuta možnosti sta, bodisi da sprejme ali zavrne
in caso di v primeru, da
nel peggiore dei casi v najslabšem primeru
non è il caso di prendersela ne gre zameriti
questo fa al nostro caso to nam odgovarja, to nam pride prav
si tratta di un caso non contemplato dalla legge gre za primer, ki ga zakon ne predvideva
caso di coscienza stvar vesti
caso limite skrajni primer
i casi della vita življenjske okoliščine
il caso Dreyfus Dreyfusova afera
2. jezik sklon - cavolo
A) m
1. bot. vrtn. kapus; zelje, cvetača (Brassica oleracea)
cavolo broccolo brstični ohrovt (Brassica oleracea botrytis)
cavolo cappuccio glavnato zelje (Brassica oleracea capitata)
cavolo rapa koleraba (Brassica oleracea gongylodes)
cavolo verzotto, cavolo verza ohrovt (Brassica oleracea sabauda)
andare a ingrassare i cavoli pren. umreti
entrarci come i cavoli a merenda pren. ne biti v nobeni zvezi, ne biti na mestu
salvare capra e cavoli pren. narediti tako, da je volk sit in koza cela
cavoli riscaldati pren. pogreta stvar
2. pren. pog. bedak:
testa di cavolo bedak, osel, neroda
3. pren. pog. nič (okrepitev v nikalnih izrazih):
non fare un cavolo, non valere un cavolo ne delati nič, ne veljati nič
un cavolo! nič! sploh nič!
del cavolo zanič:
un film del cavolo zanič film
ma che cavolo fai? kaj za vraga delaš?
4. pren. vulg.
fare, farsi i cavoli propri brigati se zase
B) inter. hudirja! presneto! - cedíti (-ím)
A) imperf.
1. colare, filtrare
2. secernere
B) cedíti se (-ím se) perf. refl. colare, gocciolare:
iz nosa se mi cedi mi gocciola il naso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
cediti besede skozi zobe parlare tra i denti
(počasi) cediti vino centellinare, sorseggiare il vino
cediti se komu po čem qcs. far venire a qcn. l'acquolina in bocca
ti si dobil vse, mi pa sline cedimo tu hai avuto tutto, mentre noi siamo rimasti a bocca asciutta
pog. cediti jo za kom correre dietro a qcn.
tam se cedi med in mleko vi scorrono il latte e il miele
vino se je kar cedilo od mize il vino scorreva a fiumi - cefráti (-ám)
A) imperf.
1. sfilacciare; strappare;
cefrati na resice sfrangiare
pren. cefrati živce urtare i nervi
2. les. sfibrare
B) cefráti se (-ám se) imperf. refl. sfrangiarsi, sfilacciarsi - cellulōide f
1. celuloid
2. pren. film, kinematografija:
i divi della celluloide filmske zvezde - céna (-e) f
1. prezzo; costo:
nizka, visoka, pretirana cena prezzo basso, alto, esagerato, esorbitante
izvozna, nabavna, konkurenčna, reklamna cena prezzo d'esportazione, d'acquisto, di concorrenza, promozionale
pren. bratovska cena prezzo di favore
smešno nizka cena prezzo stracciato
dnevne cene prezzi correnti
fiksna cena prezzo fisso
izklicna cena prezzo base (nell'asta)
proizvodna cena prezzo di costo
sezonska cena prezzo stagionale
cena na debelo, na drobno prezzo all'ingrosso, al minuto
tovarniška cena prezzo di fabbrica
dejanska cena prezzo effettivo
ekonomska cena prezzo economico
fakturna cena prezzo fatturato
maksimirana cena prezzo calmierato
lastna cena prezzo di costo
tržna cena prezzo di mercato
prednaročniška cena prezzo di sottoscrizione
gibanje cen andamento dei prezzi
zamrznjenje cen congelamento dei prezzi
cene se dvigajo, rastejo, padajo i prezzi aumentano, crescono, calano
cena se vrti okoli dvajsettisoč tolarjev il prezzo è attorno ai ventimila talleri
navijati cene far salire i prezzi
prodajati po znižanih cenah vendere a prezzi ridotti
popustiti pri ceni accordare, concedere un ribasso
prodajati pod ceno vendere sotto prezzo
subvencioniranje cen sovvenzionamento dei prezzi
spirala cen in mezd la spirale dei prezzi e dei salari
2. (vrednost, pomembnost) prezzo; pregio; importanza:
njegov trud uživa majhno ceno la sua opera è poco apprezzata
pren. tega ne naredim za nobeno ceno non lo faccio a nessun costo
pren. kaj storiti za vsako ceno fare qcs. ad ogni costo, costi quel che costi
PREGOVORI:
lastna hvala cena mala chi si loda s'imbroda - cencio m (pl. -ci)
1. cunja, capa, krpa:
cencio da spolverare krpa za prah
bianco come un cencio lavato pren. bled kakor zid
crollare come un cencio pren. omedleti
coperto di cenci oblečen v cape
2.
cappello a cencio mehak klobuk
3. pren. ničvredna stvar, capa:
uscire dai cenci pren. izkopati se iz revščine
PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež je vedno vsega kriv; za revežem vsak pes laja - cēnto
A) agg. invar.
1. sto:
un biglietto da cento dollari stodolarski bankovec
una volta su cento poredkoma
al cento per cento popolnoma, stoodstotno
novantanove volte su cento skoraj vedno
2. ekst. sto, mnogo, veliko, nešteto:
avere cento idee per la testa imeti nešteto idej v glavi
trovare cento scuse per non fare qcs. najti sto izgovorov, da česa ne narediš
cento di questi giorni! še veliko let! še na mnoga leta!
è lontano un cento chilometri oddaljen je kakih sto kilometrov
il numero cento stranišče, WC
3. (za samostalnikom) stoti:
pagina cento stota stran
il paragrafo cento stoti odstavek
4.
per cento odstotek:
un aumento del dieci per cento desetodstotno povečanje
essere sicuro al cento per cento biti stoodstotno, popolnoma gotov
PREGOVORI: una ne paga cento preg. kdor zlo dela, naj se dobrega ne nadeja
B) m invar.
1. sto:
il Consiglio dei Cento Svet stotih
2. šport sto metrov (v atletiki in plavanju):
vincere i cento zmagati na sto metrov - ceppo m
1. panj, štor
2. pren. rod:
nascere dal medesimo ceppo biti istega rodu
3. ekst. klada; božično drevo, jelka; Božič:
fare il ceppo praznovati Božič
4. strojn. zavorna čeljust
5. pušica
6.
ceppi pl. hist. klade; pren. suženjstvo:
spezzare i ceppi pren. zlomiti spone, osvoboditi se - cheto
A) agg. tih, miren:
stai cheto! miruj!
PREGOVORI: acqua cheta rovina i ponti preg. tiha voda bregove dere
B) avv. mirno; potihoma - chiaroscuro m (pl. -ri)
1. umet. chiaroscuro
2. pren. menjava, izmenjava, alternacija:
i chiaroscuri della vita veseli in žalostni trenutki v življenju - chiasso1 m
1. hrup, hrušč, ropot
2. ekst. otroški hrup, vrišč:
i bambini fanno chiasso in cortile otroci zganjajo hrup na dvorišču
3. ekst. živo zanimanje, radovednost:
far chiasso zbuditi, izzvati reakcije, odmeve
l'articolo ha fatto gran chiasso članek je krepko odmeval