omissione f
1. opustitev; izpuščanje:
salvo errori e omissioni ob pridržku (morebitnih) napak in opustitev (klavzula v dokumentih)
2. pravo opustitev:
reato d'omissione kaznivo dejanje opustitve
Zadetki iskanja
- òn | ôna | ôno (njêga (ga), njé (je), njêga (ga)) pron.; pl. (oni, one, ona)
1. lui (egli), lei, (essa), esso; pl. loro; essi, esse;
on ima prav, ne ti ha ragione lui, non tu
2. (v nepredložnih odvisnih sklonih pod poudarkom daljša oblika, sicer krajša)
njemu verjameš? credi a lui?
ali mu verjameš? gli credi?
njega se ne bojim non ho paura di lui
ne boj se ga non temerlo
3. (s predlogi se rabi daljša oblika)
brez njega bi težko uspeli senza di lui non ce l'avremmo fatta
4. (v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek)
ni je doma (lei) non è in casa
zebe ga (lui) ha freddo
5. (v dajalniku izraža svojino, pripadnost)
srce ji močno bije il cuore le batte forte
bil jim je kakor oče gli fece per così dire da padre
6. nekdaj (v množini, za spoštljivo ogovarjanje osebe) lui, lei, loro:
gospa, ali so oni pozabili torbico? signora, ha dimenticato lei la borsetta? - onda f
1. val:
essere in balia delle onde biti izročen na milost in nemilost valov
essere sulla cresta dell'onda pren. biti na vrhuncu uspeha
2. knjižno morje
3. pren. val, naval, silovit nastop:
l'onda dei ricordi val spominov
4. pren. valovanje:
l'onda della folla valovanje množice
5.
onde pl. fiz. valovi:
onde elettromagnetiche elektromagnetni valovi
onde corte, medie, lunghe kratki, srednji, dolgi valovi
mandare in onda oddajati (radio, TV)
lunghezza d'onda valovna dolžina
6.
onda verde avto zeleni val - ondulácija (-e) f friz. ondulazione:
hladna ondulacija ondulazione a freddo
trajna ondulacija ondulazione permanente, permanente
vodna ondulacija messa in piega - onegáviti (se) (-im (se)) imperf., imperf. refl. armeggiare, ciancicare, cincischiare; anfanare;
onegaviti okoli hiše trafficare, darsi da fare attorno alla casa
onegaviti se z avtom okrog girare in automobile
onegaviti se z ženskami farsela con le donne, bazzicare le donne
dolgo se kje onegaviti trattenersi, stare a lungo da qualche parte
onegaviti se zaradi česa scomporsi per qcs., prendersela per qcs. - óni (-a -o) pron.; adj.
1. quello, quella:
tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto
2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America
3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama
4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma
5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
oni svet l'altro mondo, l'aldilà
evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn. - oníkati (-am) imperf. nekdaj dare del loro:
v mestih so se ljudje onikali in città la gente si dava del loro - onorare
A) v. tr. (pres. onoro)
1. častiti, počastiti:
onorare la memoria dei caduti počastiti spomin padlih
onorare il padre e la madre spoštovati očeta in mater
onorare qcn. con una nomina komu izkazati časti z imenovanjem
onorare qcn. della propria amicizia komu izkazati čast s svojim prijateljstvom
onorare i defunti počastiti spomin na pokojne
2. relig. častiti
3. izpolniti obveznosti, plačati, izplačati:
onorare una cambiale plačati menico
B) ➞ onorarsi v. rifl. (pres. mi onoro) (fregiarsi) šteti si v čast:
onorarsi dell'amicizia di qcn. šteti si v čast prijateljstvo s kom - onore m
1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
difendere il proprio onore braniti svojo čast
giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
debito d'onore častni dolg
questione d'onore vprašanje časti
l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
parola d'onore častna beseda
2. slava, ponos; čislanje:
avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati
3. čast, počastitev; svečanost:
rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
onori funebri pogrebne svečanosti
guardia d'onore častna straža
posto d'onore častno mesto
socio d'onore častni član
ad onore del vero pren. resnici na ljubo
4. relig. čaščenje
5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
onori accademici akademski naslovi
l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige
6.
fare onore a qcn. biti komu v čast
farsi onore in qcs. izkazati se v čem
non gli fa onore to mu ni v čast
fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
fare onore al pranzo uživati v kosilu
7. igre honer (npr. pri bridgeu) - onta f
1. (vergogna) sramota
2. (oltraggio) žalitev:
vendicare l'onta sofferta maščevati prestano žalitev
a onta di kljub
in onta a proti - opazovánec (-nca) m
bolnik opazovanec malato in osservazione - ōpera f
1. delo, dejanje; dejavnost:
l'opera educatrice della scuola vzgojna dejavnost šole
fare opera di pace delati za mir
fare ogni opera prizadevati si, truditi se na vse načine
per opera sua po njegovi, njeni zaslugi
2. delo, delovanje, učinek
3. delo (materialno):
l'opera del falegname mizarsko delo
mettersi a opera lotiti se dela; stopiti v uk
stare a opera dninariti
4. delo (materialni proizvod):
è opera delle mie mani to je delo mojih rok, to sem sam naredil
opere in legno, in muratura lesena, zidarska dela
5. delo (umsko, umetniško):
l'opera loda il maestro delo mojstra hvali
l'opera del pittore, del poeta, del musicista slikarsko, pesniško, glasbeno delo
indice delle opere e degli autori kazalo del in avtorjev
6. dobrodelna ustanova
7. (fabbriceria) cerkvena uprava; stavbarnica:
l'opera del duomo stolnična stavbarnica; stolnični muzej
8. delo, zgradba, konstrukcija:
opera in ferro železna konstrukcija
opera viva, morta navt. ladja nad črto ugreza, pod črto ugreza
9. voj. utrdba
10. tekstil vzorec:
tessuto a opera vzorčasta tkanina
11. glasba opera:
opera buffa komična opera
opera seria resna opera
libretto d'opera operni libreto
opera dei pupi gled. lutkovno gledališče
12. ekst. operno gledališče - operare
A) v. tr. (pres. ōpero)
1. delati, izvršiti:
operare miracoli delati čudeže
2. med. operirati; izpeljati, izvesti operacijo:
operare qcn. d'urgenza koga nujno operirati
3. tekstil vtkati vzorce:
operare la seta tkati vzorce v svilo
B) v. intr.
1. delovati, biti dejaven:
operare contro qcn. delati proti komu, zoper koga
operare a favore di qcn. delati v korist koga, komu v prid
la ditta opera nel settore delle esportazioni podjetje dela v izvozu
2. delovati, učinkovati
3. voj. izvesti, izvajati operacije
C) ➞ operarsi v. rifl. (pres. mi ōpero)
1. (verificarsi) izvršiti se; dogoditi, dogajati se; priti, prihajati do:
si è operato in lui un radicale mutamento pri njem je prišlo do globoke spremembe
2. med. operirati se; dati se operirati; biti operiran - opómba (-e) f nota, annotazione; appunto, glossa:
obrobna opomba nota marginale, ai margini
opomba pod črto nota in calce, a piè di pagina, chiosa, postilla
opombe zadaj postergazione - opozícija (-e) f
1. polit. opposizione; partiti d'opposizione:
parlamentarna, zunajparlamentarna opozicija opposizione parlamentare, extraparlamentare
2. (nasprotovanje) opposizione, disaccordo
3. astr. opposizione:
konjunkcija in opozicija congiunzione e opposizione
4. lingv. opposizione - opposizione f
1. nasprotnost:
idee in netta opposizione ideje, ki se popolnoma razlikujejo
2. filoz. opozicija, nasprotnost; protislovje
3. astr. opozicija
4. nasprotovanje:
fare opposizione nasprotovati, kljubovati
5. polit. opozicija
6. jezik opozicija - opráviti (-im) | oprávljati (-am) perf., imperf.
1. fare, eseguire, sbrigare, compiere, disimpegnare; coprire:
opravljati svoje dolžnosti disimpegnare le proprie mansioni
opraviti izpit dare, superare l'esame; pog. fare l'esame
opraviti svojo dolžnost fare, compiere il proprio dovere
opraviti nalogo eseguire un compito
opraviti nakupe fare acquisti
opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
pog. opraviti malo, veliko potrebo fare un bisognino, i propri bisogni
opravljati funkcijo coprire una carica
opraviti hišna dela sbrigare le faccende domestiche
2. combinare, riuscire a fare:
s solzami ne boš nič opravila col pianto non combinerai niente
3. liquidare; troncare (con qcn., con qcs.); rifiutare, respingere:
z njim sem opravil con lui ho troncato, l'ho mollato
nakratko opraviti s predlogom respingere la proposta
4. pren. esser finito, fallito:
kot igralec je opravil è un attore finito
5. imeti opraviti s aver da fare con, occuparsi di:
imeti opraviti s kuho occuparsi di cucina
imeti opraviti z ljudmi aver da fare con la gente
nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti l'incidente l'ha provocato lui, il cattivo fondo stradale non c'entra affatto
6. star. vestire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če nas odkrijejo, smo opravili se ci scoprono stiamo freschi
opraviti svoje ure in oditi fare le proprie ore lavorative e andarsene
pren. bolezen je opravila svoje colpa della malattia, la malattia ha fatto il suo
dolgo je žalovala, a čas je opravil svoje lo aveva pianto a lungo, poi col tempo si consolò
zvabil jo je v gozd in opravil svoje la portò nel bosco e la violentò
pijača je opravila svoje a furia di bere si ubriacò, divenne un alcolizzato
nareč. opravljati živino dar da mangiare alle bestie, accudire alle bestie
opraviti s kom ammazzare qcn.
šport. opraviti z nasprotnikom liquidare l'avversario
še ni imel opraviti z žensko non era mai stato con una donna, non aveva mai avuto da fare con una donna
mat. opraviti računsko operacijo eseguire un'operazione
rel. opraviti spoved confessarsi
rel. opravljati službo božjo celebrare la messa - óptičen (-čna -o) adj. ottico:
optična os asse ottica
optične naprave strumenti ottici
optično iskalo mirino
optično in akustično zaznavanje percezione ottica e acustica
optična prevara illusione ottica - orario
A) agg. (m pl. -ri) uren, na uro:
disco orario avto parkirna ura
paga oraria plača na uro
segnale orario znak za točno uro (na radiu)
B) m (pl. -ri) urnik; ura:
orario d'apertura začetek delovnega časa
orario di chiusura konec delovnega časa
l'orario dei treni železniški vozni red
essere in orario biti točen - oráti (ôrjem) imperf. ➞ zorati
1. agr. arare:
orati in branati arare ed erpicare
pren. orati ledino dissodare il terreno, essere un pioniere
2. ekst. solcare:
ladja orje ocean la nave solca l'oceano
3. essere combattuto, angustiato (da), arrovellare, assillare:
ljubosumnost orje v njem è combattuto dalla gelosia
težke misli mu orjejo po glavi brutti pensieri gli arrovellano la testa, lo assillano