zrák (-a) m
1. aria; knjiž. etere; pesn. aere;
plast zraka okoli zemlje lo strato d'aria attorno alla terra, l'atmosfera che circonda la terra
mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak aria fredda, rarefatta, asciutta, umida, calda
z dimom, z vlago nasičen zrak aria satura di fumo, di umidità
onesnaženi zrak aria inquinata
klimatizirani zrak aria condizionata
komprimirani zrak aria compressa
gibanje, kroženje zraka il movimento, la circolazionie dell'aria
gostota, temperatura, tlak zraka densità, temperatura, pressione dell'aria; densità atmosferica
celinski, polarni, tropski zrak aria continentale, polare, tropicale
morski, planinski zrak aria di mare, di montagna
voj. napad iz zraka attacco aereo
pogled iz zraka veduta aerea
iti na zrak uscire all'aperto
igrati se na zraku giocare all'aria aperta
na zraku sušiti kože, les seccare le pelli, il legno all'aria
2. pren. (nič, ničevost) vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pogledati, če je zrak čist vedere se l'aria è libera
pomeniti komu toliko kot zrak non importare niente (di qcn.)
po zaporu spet dihati svoboden zrak godere la libertà dopo anni di prigione
od zraka se ne da živeti d'aria non si può campare
narediti luknjo v zrak fare un buco nell'acqua, fallire
iti v zrak esplodere
pognati, poslati, spustiti kaj v zrak far saltare in aria qcs.
vsak dan spustiti trideset cigaret v zrak fumarsi ogni giorno trenta sigarette
ves dan zijati v zrak starsene tutto il giorno col naso per aria
hiteti, da vse frči v zrak lavorare di gran lena
biti v zraku essere nell'aria, essere appena avvertibile, stare per accadere
pomlad visi v zraku primavera brilla nell'aria (Leopardi/Zlobec)
potovanje visi v zraku il viaggio, la gita è in forse
trditve visijo v zraku tesi campate in aria
residualni zrak aria residua
med. zrak v lobanji pneumoencefalo
meteor. jedro hladnega zraka nucleo di aria fredda
prodor hladnega zraka afflusso di aria fredda
voj. raketa zrak-zrak missile aria-aria
Zadetki iskanja
- zrásti (zrástem)
A) perf.
1. crescere; farsi; nascere:
zrasti v dolžino, v višino crescere in lunghezza, in altezza
zrasla je v lepo dekle s'è fatta una bella ragazza
zrasel mu je prvi zob gli è cresciuto il primo dentino
po dežju je zraslo veliko gob dopo la pioggia sono cresciuti molti funghi
zrasti na vasi, pri starih starših crescere in campagna, dai nonni
zrasti v izobilju, v revščini crescere nell'agiatezza, nella miseria
2. (postati večji po obsegu, po številu; doseči višjo stopnjo) crescere; aumentare, salire; pren. farsi, maturare (in):
trebuh mu je zrasel gli è cresciuta la pancia
zraslo je število zaposlenih è cresciuto, è aumentato il numero degli occupati
pritisk je zelo zrasel la pressione è salita, è aumentata di molto
cene so zrasle sono saliti i prezzi
umetniško zrasti maturare artisticamente, in sede artistica
3. pren. (nastati) nascere, sorgere:
zrasla je nova tovarna è nata una nuova fabbrica
tu bodo zrasli stanovanjski bloki qui sorgeranno case popolari
4. (pokazati se, postati viden) comparire, disegnarsi:
iz teme je zrasla postava nel buio si disegnò una figura
5. (postati s čim skladna celota) integrarsi
6. (pokazati razburjenje) sbottare, esplodere:
tako ne boš govoril z mano, je zrasel non ti permetto di parlarmi in questo tono, sbottò
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. od sreče je zrasel do neba gli pareva di toccare il cielo col dito dalla felicità
pri tem delu ti bo zrasla brada per finire questo lavoro ti ci vorrà molto tempo
greben mu je zrasel, peruti so mu zrasle gli è cresciuta la cresta
to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
pog. zrasti komu čez glavo non aver più paura, soggezione di qcn., non sentir ragione
zrasti v nekoga očeh crescere nella stima di qcn.
B) zrásti se (zrástem se) | zráščati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. crescere insieme, concrescere; unirsi, fondersi:
cepič se je dobro zrasel l'innesto è cresciuto bene
sorodne panoge so se med seboj zrasle i settori affini si sono fusi
2. pren. (začeti, začenjati skladno obstajati) integrarsi:
mesto se je zraslo z zaledjem la città si è integrata nel retroterra - zráven
A) adv.
1. accanto, accosto, allato, dappresso, vicino:
na desni je pošta, tik zraven je trgovina sulla destra c'è l'ufficio postale, subito accanto un negozio
2. (izraža udeleženost pri čem)
biti zraven esserci, esser presente, entrarci
biti zraven samo zaradi lepšega esserci solo per far figura
ostro sodi, zlasti tiste, ki jih ni zraven giudica severamente specie quelli che non ci sono, che non sono presenti
zaradi prehude konkurence ne boš prišel zraven data la forte concorrenza, non ce la farai, non riuscirai
pog. pri vsaki stvari je zraven è un presenzialista
pog. priti zraven unirsi, associarsi
pustite me, jaz nimam nič zraven lasciatemi, io non c'entro niente
3. (izraža dodajanje) per di più, inoltre:
lepa je, pa še bogata zraven è bella e per di più ricca
B) zráven prep. (z rodilnikom)
1. accanto a, vicino a:
tukaj zraven zida qui accanto al muro
2. (za izražanje dodajanja) oltre a, accanto a:
zraven dobrih lastnosti je imel tudi slabe oltre alle virtù aveva anche difetti - zrcálo (-a) n
1. specchio:
pogledati se v zrcalo guardarsi nello specchio
brušeno, kristalno zrcalo specchio levigato, specchio di cristallo
čarovno zrcalo specchio magico
vboklo, izboklo, kroglasto zrcalo specchio concavo, convesso, sferico
med. čelno, grlno, očesno, ušesno zrcalo specchio frontale, laringoscopio, oftalmoscopio, otoscopio
morje je mirno kot zrcalo il mare è calmo come uno specchio
2. pren. (zrcalu podobna površina) specchio:
čoln je drsel po morskem zrcalu la barca scorreva sullo specchio del mare
3. pren. specchio:
narodna pesem je zrcalo narodove duše la poesia popolare è lo specchio dell'anima di un popolo
avt. vzvratno zrcalo specchio retrovisore
agr. jajčje zrcalo apparecchio radioscopico (per l'esame delle uova)
navt. krmno zrcalo specchio di poppa
4. tisk. lay-out - zrédčiti (-im)
A) perf.
1. sfoltire, diradare; gozd. sterzare:
zredčiti gozd sfoltire, sterzare il bosco
2. decimare
B) zrédčiti se (-im se) perf. refl.
1. sfoltirsi, diradarsi; diluirsi (di liquido)
2. ridursi, scemare:
število gostov se je zredčilo il numero degli ospiti si è ridotto - zrèl (-éla -o) adj.
1. maturo (tudi pren.); stagionato:
zrelo sadje frutta matura
kulturno zrel narod un popolo culturalmente maturo
zrel sir formaggio stagionato
2. maturo, tardo:
zreli barok il tardo barocco
zreli kapitalizem tardo capitalismo
3. (ki je v srednjem obdobju življenja) maturo, fatto:
zrela ženska donna fatta, matura
biti v zrelih letih essere maturo di anni
4. (ki kaže veliko modrost, premišljenost) sano, assennato; equilibrato:
zreli nazori principi sani
zrele misli considerazioni assennate, equilibrate
5. (v povedni rabi v pomenu duševno in telesno sposoben za kaj) maturo, adatto, opportuno per:
otrok še ni zrel za šolo il bambino non è ancora maturo per la scuola
iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal è stato proprio scemo a fidarsi di lui
pren. je zrel za odstrel va silurato (perché non più in grado di svolgere funzioni direttive)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti zrel za vešala essere degno del capestro
gledati življenje z zrelimi očmi considerare la vita dall'alto con occhi esperti
zadeva še ni zrela la cosa non è ancora giunta a maturazione
biti zrel kot jagoda, kot tepka essere un furbo di tre cotte
pasti v naročje kot zrel sad, kot zrela hruška piovere come la manna
zrela deklica una donnina allegra
kozm. zrela koža pelle, epidermide matura
šalj. pog. zrela lepotička una bellezza matura
agr. zrela zemlja terra ricca di humus
spolno zrel sessualmente maturo
agr. zrel gnoj burro nero
zreli med miele stagionato
med. zrel tvor ascesso
zrel za trgatev vendemmiabile
PREGOVORI:
zrela hruška sama pade quando la pera è matura bisogna che caschi - zŕno (-a) n
1. chicco; grano, granello:
ajdovo, koruzno, proseno, pšenično zrno chicco di grano saraceno, di granturco, di miglio, di grano
mleti, pražiti zrna ječmena, kave macinare, tostare i chicchi di orzo, di caffè
2. (okrogel, majhen drobec) granello; granulo:
zrno peska, soli, zlata granello di sabbia, di sale, d'oro
zrna toče chicchi di grandine
farm. zrna zdravila granuli
škrobno zrno granulo amilaceo
3. pren. (zelo majhna količina) granello, grano, briciolo, pizzico:
ne imeti niti zrna pameti non avere un grano, un pizzico di buon senso
pren. ločiti zrno od plev sceverare il grano dalla pula
4. fot. granulo (dell'emulsione)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. pelodno, plevno zrno granello pollinico, glumaceo
PREGOVORI:
zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello - zropotáti (-ám) perf. sferragliare, passare sferragliando; crollare, cadere, precipitare rumorosamente:
pren. vse bo zropotalo na kup tutto crollerà, cadrà in rovina
zdaj pa na delo, je zropotal e adesso al lavoro, tuonò - zrúšiti (-im)
A) perf. ➞ rušiti
1. abbattere, demolire:
pren. zrušiti temelje zakonitega reda demolire le fondamenta dell'ordine costituito
2. pren. distruggere; turbare:
zrušiti ravnotežje v naravi distruggere l'equilibrio naturale
pren. zrušiti nočni mir turbare, rovinare, annichilire, distruggere, abbattere la quiete notturna
zrušiti ugled distruggere il prestigio di qcn.
zrušiti režim abbattere il regime
B) zrúšiti se (-im se) perf. refl.
1. crollare, rovinare, cadere:
stara hiša se je zrušila la vecchia casa crollò
2. precipitare:
letalo se je zrušilo kmalu po vzletu l'aereo è precipitato poco dopo il decollo
3. pren. cadere a terra, crollare:
utrujen se je zrušil na stol crollò sulla sedia stanco morto - zunánjost (-i) f
1. aspetto, apparenza; esterno, esteriorità; presenza:
obložiti zunanjost stavbe z marmorjem rivestire di marmo l'esterno dell'edificio
človek lepe zunanjosti uomo di bella presenza, di bell'apparenza
prevelik poudarek na zunanjosti pri bogočastju un accento troppo marcato sull'esteriorità della liturgia
2. (stvar, ravnanje, ki kaže družbeno veljavo) simbolo di status:
oklepa se strasti izvenserijskih avtomobilov in drugih zunanjosti ha la passione delle fuoriserie e di altri simboli di status del genere
biol. zunanjost in drža abito, habitus - zuppa f
1. juha; čorba:
zuppa di fagioli, di pesce, di verdura fižolova, ribja, zelenjavna juha
zuppa inglese angleška juha (slaščica)
zuppa alla pavese juha pavese
è tutt'una zuppa pren. je zmeraj eno in isto
fare la zuppa nel latte, nel vino pomakati (kruh, piškote) v mleko, v vino
2. pren. zmešnjava; mešanica, kolobocija; dolgovezno nakladanje
PREGOVORI: se non è zuppa è pan bagnato preg. če ni lonec, je pa pisker - zvalíti (-ím)
A) perf. ➞ valiti
1. rotolare:
zvaliti sode v klet rotolare le botti nella cantina
2. pren. (vsiliti komu kaj neprijetnega) addossare, accollare; scaricare:
zvaliti delo drugemu accollare il lavoro a un altro
zvaliti krivdo na prijatelja scaricare la colpa sull'amico
B) zvalíti se (-ím se) perf. refl.
1. rotolare, rotolarsi:
pren. težek kamen se mu je zvalil s srca si è levato un macigno dallo stomaco, si è tolto una spina dal cuore
2. riversarsi (in massa) - zvéčati (-am) | zvečeváti (-újem)
A) perf., imperf.
1. allargare, ampliare, ingrandire
2. aumentare, accrescere
B) zvéčati se (-am se) perf. refl.
1. ingrandirsi, allargarsi:
razpoke so se ob potresu zvečale col terremoto le fessure si sono allargate
2. aumentare, crescere, intensificarsi:
zvečala se je temperatura è cresciuta la temperatura - zvér (-í) f
1. fiera, belva, bestia feroce:
zver rjove la belva ruggisce
krvoločna zver belva sanguinaria
zveri so ga raztrgale le belve lo sbranarono
tuliti kot zver urlare come una belva
počutiti se kot preganjana zver sentirsi come una fiera braccata
slabši kot zver peggio di una belva
2. pren. brutta bestia; calamità:
revščina je huda zver la miseria è una gran brutta bestia
3. pren. (okruten človek) belva:
nacistične zveri le belve naziste
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. človek je čudna zver l'uomo è un animale strano
zver v človeški podobi belva in sembianze umane - zvéza (-e) f
1. legame:
trgati zveze s preteklostjo rompere i legami col passato
2. collegamento; coincidenza:
cestna, letalska, železniška zveza collegamenti stradali, aerei, ferroviari
avtobus ima zvezo z vlakom la corriera ha la coincidenza col treno
3. collegamento, linea:
brezžična, radijska, telefonska zveza collegamento senza fili, via radio, telefonico
dobiti zvezo aver la linea
4. lega; associazione; polit. federazione, unione:
kmečke zveze leghe contadine
Zveza borcev Associazione Combattenti
zveza držav federazione di stati
hist. Zveza sovjetskih socialističnih republik Unione delle Repubbliche Socialiste Sovietiche
5. polit. alleanza:
skleniti zvezo, pretrgati zvezo stringere un'alleanza, rompere, denunciare un'alleanza
obrambna, napadalna zveza alleanza difensiva, offensiva
6. nesso, attinenza, legame; associazione:
časovna, posledična, vzročna zveza nesso temporale, consecutivo, causale
miselna, podzavestna zveza associazione di idee, associazione subconscia
to nima zveze z resničnostjo ciò non ha alcun legame, alcuna attinenza con la realtà
7. legame, rapporto, vincolo, unione:
krvna, sorodstvena zveza legame, vincolo di sangue, di parentela
zakonska zveza vincolo coniugale
8. pren. entratura, conoscenze, contatti:
ljudje z dobrimi zvezami gente con buone conoscenze
9. teh. commettitura; fasciame:
lesna zveza commettitura di legno
smerniška zveza sistema di posa a fascia
10. voj. collegamento:
oficir za zveze ufficiale di collegamento
11. lingv. (besedna zveza) locuzione:
predložna, prislovna, samostalniška zveza locuzione preposizionale, avverbiale, sostantivale
zveza glavnih, odvisnih stavkov paratassi, ipotassi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti brez zveze blaterare
brez zveze je to ponavljati non ha senso ripeterlo
v zvezi z in relazione a, riguardo a
jur. kavzalna zveza nesso causale
ekon. monopolna zveza monopolio
hist. sveta zveza Santa Alleanza
voj. vojaška zveza alleanza militare
zveza držav confederazione
zveza dveh strank, treh, petih strank bi-, tri-, pentapartito
hist. zveza petih mest pentapoli
mat. zveza med stranicami in koti rapporto tra lati e angoli - zvézati (zvéžem) | zvezováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. legare; annodare:
zvezati snope legare i covoni
zvezati vezalke annodare i lacci
2. collegare, unire; polit. coalizzare:
zvezati glasove v besede unire i suoni in parole
zvezati vasi s cestami collegare i villaggi per mezzo di strade
3. teh. collegare, allacciare, unire:
zvezati kovinske in lesene dele unire le parti metalliche e lignee
zvezati prevodnik z zemljo allacciare il conduttore a terra
vzporedno, zaporedno zvezati collegare in parallelo, in serie
4. rilegare:
zvezati knjigo rilegare un libro
5. unire, legare:
prijateljstvo ju je tesno zvezalo l'amicizia li unì strettamente
6. pošta collegare:
zvezati telefonske aparate na eno linijo collegare i telefoni a una linea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nemoč mu je zvezala korake l'impotenza gli legava le gambe
navt. zvezati jadrna konca strafilare
zvezati konce accoccare
zvezati s priponami impastoiare
zvezati tovorne živali accodare
zvezati z bakreno žico ramare
B) zvézati se (zvéžem se) perf. refl. unirsi; ekst. (strankarsko) allearsi, coalizzarsi - zvíjati (-am) | zvíti (-íjem)
A) imperf., perf.
1. avvolgere (fune), accartocciare, arrotolare (sigaretta)
2. torcere, contorcere; storcere:
zvijati telo pri plesu contorcere il corpo nella danza
zvijati ustnice storcere la bocca
3. pren. sconvolgere, turbare:
jeza, ljubosumnost, strah ga zvija è sconvolto dall'ira, dalla gelosia, dalla paura
4. pren. avere dolori, crampi:
revmatizem ga zvija ha (forti) dolori reumatici
impers. po trebuhu ga zvija ha crampi allo stomaco
5. (povzročiti, da kdo zboli, umre) fiaccare, piegare; vincere, debellare, uccidere; aver ragione:
težko delo ga je zvilo è stato fiaccato dalla fatica
jetika ga je zvila la tubercolosi ha avuto ragione di lui
B) zvíjati se (-am se) | zvíti se (zvíjem se) imperf., perf. refl.
1. contorcersi; (v klobčič) acciambellarsi:
zvijati se v porodnih krčih contorcersi per le doglie
2. snodarsi, serpeggiare:
reka se zvija skozi sotesko il fiume serpeggia attraverso la gola
3. incurvarsi, piegarsi, torcersi; ondularsi; accartocciarsi:
deske se zvijajo zaradi vročine le assi si piegano dal caldo
lasje se ji lepo zvijajo i capelli le si arricciano
oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati le foglie malate cominciarono ad accartocciarsi e a cadere
dežela se zvija v smrtnih krčih il paese sta agonizzando
solata se zvija v glave l'insalata fa cespi
zvijati se od smeha torcersi, sbellicarsi dalle risa
zviti se v dve gubi piegarsi in due
C) zvíti si (zvíjem si) perf. refl.
1. intrecciarsi:
zviti si gnezdo intrecciarsi il nido
2. med. slogarsi:
zviti si nogo slogarsi il piede - zvíšati (-am) | zviševáti (-újem)
A) perf., imperf.
1. alzare:
zvišati hišo za nadstropje alzare la casa di un piano
2. aumentare; trg. caricare; jur. aggravare:
zvišati plače aumentare gli stipendi
zvišati kazen aggravare la pena
zvišati ceno proizvoda z davkom na dodano vrednost caricare il prezzo di un prodotto dell'I.V.A.
B) zvíšati se (-am se) | zviševáti se (-újem se) perf., imperf. refl. crescere, salire; aumentare:
vodna gladina se je zvišala è salito il livello dell'acqua
življenjski stroški so se zelo zvišali è aumentato di molto il carovita - zvít (-a -o) adj.
1. contorto, curvo, accartocciato, arrotolato; convoluto:
imeti zvite lase avere i capelli ondulati
zvit v klobčič aggomitolato
2. scaltro, astuto, furbo, navigato:
zvit špekulant un affarista navigato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zvit preobrat piroetta
gastr. zvite testenine tortiglioni, fusilli, eliche
PREGOVORI:
kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi chi è stato morso dalle serpi, ha paura delle lucertole - zvodenéti (-ím) perf. intr.
1. diventare acquoso
2. pren. svuotarsi, appiattirsi:
pren. kri mu je zvodenela è diventato anemico
led zvodeni il ghiaccio si scioglie
pren. kaj ti je pamet zvodenela ti ha dato di volta il cervello?!