Franja

Zadetki iskanja

  • salacca f

    1. pog. sardina

    2. kulin. pog. slanik; prekajena riba:
    sembra che abbia mangiato salacche ta je žejen kot duše v vicah

    3. ekst. hrana za ubožce

    4. pren. suhec

    5. šalj. sablja

    6. šalj. slabš. špeh
  • saldo2 m

    1. ekon. saldo:
    saldo attivo, passivo aktvini, pasivni saldo
    fare i saldi dei conti izravnati račune

    2. preostali znesek:
    pagare a saldo saldirati, v celoti izplačati dolg

    3. trgov. ostanek, (neprodana) zaloga:
    saldi di fine stagione sezonska razprodaja
  • salire*

    A) v. intr. (pres. salgo)

    1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se:
    salire per le scale iti po stopnicah
    salire sul tetto iti na streho
    salire a cavallo, in sella zajahati konja
    salire da qcn. iti h komu
    salire sul tram, in treno stopiti na tramvaj, na vlak
    salire sulla nave vkrcati se na ladjo
    salire con l'ascensore peljati se z dvigalom
    salire in cattedra pren. delati se vsevednega, deliti nauke
    salire in collera, in superbia pren. zjeziti se, postati ošaben
    salire sul Parnaso pren. pesnikovati
    salire al trono stopiti na prestol, zavladati

    2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se:
    l'aereo sale a tremila metri letalo se dvigne na višino tri tisoč metrov
    dal cratere salivano nuvole di vapore iz kraterja so se dvigovali oblaki pare
    la strada sale ripida cesta se strmo vzpenja
    un forte rossore le salì al viso močno je zardela v obraz
    la luna sta salendo mesec vzhaja
    salire al cielo evfemistično umreti
    salire col pensiero poleteti z mislijo

    3. pren. povzpeti, vzpenjati se:
    salire in fama postati slaven
    salire in potere pridobivati vedno večjo moč, biti vse močnejši
    salire in ricchezza bogateti
    salire nella considerazione, nella stima degli altri uživati vse večji ugled

    4. pren. narasti:
    il livello del fiume sale nivo reke raste
    i prezzi salgono alle stelle cene astronomsko rastejo

    B) v. tr. iti, hoditi gor; vzpeti se:
    salire le scale iti po stopnicah
  • salsa

    1. f kulin. omaka:
    salsa di pomodoro, piccante, tartara paradižnikova, pikantna, tatarska omaka
    salsa di S. Bernardo šalj. lakota
    cucinare qcs. in tutte le salse prikazati kaj v vseh mogočih različicah

    2. f geol. blatni vrelec
  • salsiccia f (pl. -ce)

    1. kulin. klobasa; pečenica:
    polenta e salsiccia polenta s klobaso
    fare salsiccia, salsicce di qcn. pren. pog. prešteti komu kosti; koga prebutati
    legare la vigna con le salsicce pren. živeti v izobilju

    2. gradb. fašina (za utrjevanje bregov)
  • saltare

    A) v. intr. (pres. salto)

    1. skočiti, skakati:
    saltare dal letto skočiti iz postelje
    saltare a terra, in mare skočiti na tla, v morje
    saltare a piedi pari skočiti sonožno
    saltare come un camoscio skakati kot gams
    saltare al collo di qcn. koga objeti, koga prijeti za vrat
    saltare fuori prikazati se
    saltare fuori (con) pren. nepričakovano kaj povedati
    saltare dalla gioia skakati od veselja
    gli è saltato il grillo, il ticchio (di) domislil se je, nenadoma se mu je zahotelo:
    saltare in mente, in testa priti na um
    ma che ti salta in mente? kaj ti je vendar? odkod zdaj to?
    saltare la mosca al naso pren. ujeziti se
    saltare su a dire, a fare pren. na lepem reči, storiti

    2. zleteti; odpasti:
    saltare in aria zleteti v zrak
    fare saltare pognati v zrak; pren. zrušiti, odstaviti:
    fare saltare il banco igre razbiti banko
    fare saltare il governo zrušiti vlado
    è stato fatto saltare il direttore odstavili so direktorja
    farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

    3. stopiti, skočiti (na):
    saltare a cavallo zajahati konja
    saltare sul tram in corsa skočiti na vozeči tramvaj

    4. pren. preskočiti, preskakovati
    saltare di palo in frasca preskakovati s predmeta na predmet (med govorom)

    B) v. tr.

    1. preskočiti, preskakovati (oviro):
    saltare un ostacolo preskočiti oviro
    saltare il fosso pren. odločno premagati težavo

    2. pren. preskočiti, izpustiti, izpuščati (v govoru, pisanju):
    saltare una classe šol. preskočiti razred
    saltare il pranzo, la cena ne kositi, ne večerjati

    3. kulin. (v olju, maslu) pražiti

    4. naskočiti (pri parjenju)
  • salto1 m

    1. skakanje, skok:
    fare, spiccare un salto skočiti
    fare due, quattro salti pog. poskočiti, zavrteti se, zaplesati
    salto nel buio pren. skok v neznano, tvegana odločitev
    salto della quaglia pren. publ. nenaravno sklepanje zavezništev

    2. šport skok:
    salto in alto, in lungo, con l'asta skok v višino, v dolžino, s palico
    salto triplo troskok
    salto mortale smrtni skok
    fare i salti mortali pren. lomiti si vrat, naprezati se na vso moč
    fare i salti mortali dalla gioia pog. od veselja delati kozolce

    3. ekst. skok; kratek obisk:
    devo fare un salto in ufficio moram skočiti do pisarne

    4. ekst. skok, nagel prehod; izpustitev; nagla podražitev:
    a salti skokovito
    salto di qualità kvalitetni skok
    fare il salto šol. preskočiti razred
    la traduzione ha un salto di tre righe v prevodu so izpuščene tri vrstice
    tra ieri e oggi c'è stato un bel salto di temperatura med včerajšnjim in današnjim dnem je temperatura precej poskočila
    questa settimana i prezzi hanno fatto un altro salto ta teden so cene spet poskočile

    5. (višinska) razlika

    6. kulin.
    al salto pražen (jed)
  • saluto m

    1. pozdrav (tudi ekst.):
    saluto cordiale, freddo prisrčen, hladen pozdrav
    saluto militare voj. vojaški pozdrav
    levare, togliere il saluto a qcn. ekst. prekiniti s kom vse odnose
    porgere a qcn. il saluto a nome di pozdraviti koga v imenu
    ricambiare il saluto, rispondere al saluto (di) odzdraviti (komu)

    2.
    saluti pl. (v pismih)
    cari, cordiali, affettuosi, tanti saluti prisrčne pozdrave
    distinti saluti s spoštovanjem
  • salvare

    A) v. tr. (pres. salvo)

    1. rešiti, reševati:
    salvare un naufrago rešiti brodolomca
    salvare qcn. dal fallimento koga rešiti bankrota
    salvare la pelle, la vita a qcn. komu rešiti kožo, življenje
    salvare capra e cavoli pren. narediti, da bo volk sit in koza cela

    2. obvarovati:
    la naftalina salva la lana dalle tarme naftalin varuje volno pred molji
    salvare l'onore, il proprio nome varovati čast, dobro ime
    salvare le apparenze, la faccia pren. rešiti videz, ugled
    salvare la porta šport ubraniti gol

    3. nareč. shraniti

    B) ➞ salvarsi v. rifl. (pres. mi salvo)

    1. rešiti, reševati se:
    si salvi chi può! reši se, kdor more!
    salvarsi in corner šport obvarovati vrata s strelom v kot; pren. rešiti se po sreči
    salvarsi in extremis, per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti

    2. zateči, zatekati se

    3. zavarovati, zaščititi se pred

    4. relig. odrešiti se, zveličati se
  • salvo

    A) agg. rešen; odrešen; izven nevarnosti:
    avere salva la vita ostati živ, rešiti golo življenje
    i medici dicono che è salvo zdravniki pravijo, da je izven nevarnosti
    rubare a man salva krasti kar se da
    tornare sano e salvo vrniti se živ in zdrav

    B) m
    in salvo na varnem; nareč. (in serbo) na strani:
    mettere in salvo dati na varno; shraniti
    mettersi in salvo umakniti se na varno

    C) prep. razen:
    salvo il caso che razen če; razen v primeru, da
    salvo errore ed omissione s pridržkom napake in izpustitve

    Č) cong.
    salvo che razen če
  • sám2 (-a -o) adj.

    1. solo; puro:
    sam talent še ni dovolj non basta soltanto il talento
    storiti kaj iz same hudobije fare qcs. per pura cattiveria
    sam viski whisky liscio
    prstan iz samega zlata un anello di oro puro

    2. pren. (izraža veliko količino česa)
    same fraze so jih non fanno che sviolinare
    bila ga je sama dobrota, hudobija era la bontà, la cattiveria in persona
    polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è tutta una notte
    to so sami mladi fantje sono tutti baldi giovanotti

    3. (izraža odsotnost vsake omejitve) stesso:
    prodreti v samo bistvo problema penetrare l'essenza stessa del problema

    4. pren. (za izražanje izjemnosti česa) stesso, in persona:
    sama kraljica jim je čestitala k uspehu la regina in persona si felicitò con loro per il successo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sam bog ve, če je res Dio solo sa se è vero
    pog. sam hudič ga je prinesel ce l'ha mandato il diavolo in persona
    pren. sama kost in koža ga je, same oči so ga è tutto pelle e ossa, è ridotto a pelle e ossa
    pren. bile so jih same oči in ušesa erano tutti orecchi e occhi
  • Samo f

    1. geogr. Samos

    2.
    portar vasi a Samo pren. nositi vodo v Savo, početi kaj jalovega
  • samó adv.

    I.

    1. solo, solamente, soltanto, unicamente, semplicemente, puramente:
    poznati samo navidez conoscere soltanto di vista

    2. pren. (izraža popolno omejenost na navedeno dejanje) ○, solo, soltanto:
    mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš noi non possiamo che, possiamo soltanto domandarci come fai a resistere così a lungo
    samo igral bi avrebbe voluto soltanto giocare

    3. pa samo (krepi nasprotje s povedanim) non fare che; limitarsi a, accontentarsi di:
    oče gara, otroci pa samo lenarijo il padre si sfianca dalla fatica, mentre i figli se ne stanno con le mani in mano

    4. (z velelnikom izraža spodbudo) ○:
    samo ne izgubite živcev! calma e sangue freddo!
    samo noter, prosim! avanti, prego!
    samo tako naprej! avanti così!

    5. (izraža svarilo) ○:
    samo poskusi, pa boš videl! provaci e vedrai!
    samo še enkrat! guai a te se lo fai un'altra volta!

    6. (z vprašalnim zaimkom ali prislovom izraža ugibanje) ma:
    rekel je, da pride, samo kdaj?! ha detto che veniva: ma quando?!

    7. samo če (poudarja pogojenost) soltanto se, solo a patto che:
    nekaj pomeniš, samo če imaš denar ti prendono sul serio a patto che tu abbia tanti soldi

    8. samo da, samo če (izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost) basta che, purché:
    samo da ste zdravi basta che stiate bene di salute
    samo da se mu ni kaj zgodilo purché non gli sia successo qualcosa

    II. (v vezniški rabi)

    1. (za izražanje nasprotja s povedanim) solo che:
    to ti lahko prodam, samo zate bo predrago te lo posso vendere, solo che per te sarà troppo caro

    2. (z nikalnico izraža izvzemanje) solo, soltanto:
    vsi vedo, samo on ne lo sanno tutti, soltanto lui no

    3. samo da (za omejevanje povedanega) solo che:
    na dopustu je bilo lepo, samo da je bilo včasih prevroče in vacanza ci siamo trovati benissimo, solo che talvolta faceva un caldo da morire

    4. ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni samo govoril, ampak tudi delal non si limitava a parlare, (ma) era anche un buon lavoratore

    5. pren. (v časovnih odvisnikih) non appena:
    samo pokaže se v javnosti, že pišejo o njej non appena compare in pubblico scrivono di lei
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. samo čakajo, da planejo po njem non fanno che aspettare per saltargli addosso
    stanovanje, kot si ga lahko samo želiš un alloggio che puoi soltanto sognare
    pog. to sem rekel, storil samo tako l'ho detto, l'ho fatto così, senza parere
  • samostán (-a) m rel. convento, monastero; chiostro, abbazia, badia:
    moški samostan convento maschile, di religiosi, di frati
    ženski samostan convento femminile, di religiose, di suore
    frančiškanski samostan convento francescano
    kartuzijanski samostan certosa
    benediktinski samostan monastero benedettino
    samostan tretjerednic mantellata
    iti, stopiti v samostan entrare in convento, farsi monaco (suora), prendere gli ordini religiosi
  • samôta (-e) f

    1. solitudine; isolazione:
    živeti v samoti vivere in solitudine, fare una vita solitaria

    2. luogo solitario, fuori mano; ekst. eremo:
    živel je v divji samoti viveva a casa del diavolo

    3. (samotna kmetija) casolare
  • sangue

    A) m

    1. kri:
    animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
    bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
    duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
    fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
    macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
    lago, pozza di sangue mlaka krvi
    avere orrore del sangue mrziti nasilje
    avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
    cavar sangue puščati kri
    cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
    dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
    lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
    pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
    percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
    spargere sangue moriti, klati

    2. pren. duh; moč, zagon:
    costare sangue terjati veliko truda, žrtev
    sudare sangue garati kot živina

    3. pren. duševno stanje, čustvo:
    sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
    a sangue freddo hladnokrvno
    a sangue caldo v navalu jeze, strasti
    calma e sangue freddo! le mirno kri!
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
    avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
    avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
    fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
    farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
    piangere lacrime di sangue bridko se kesati
    sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
    sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
    soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

    4. pren. kri, rod:
    gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
    legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
    quelli del proprio sangue sorodniki
    principe di sangue reale princ kraljevega rodu
    sangue blu modra kri
    sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
    avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
    buon sangue non mente kri ne laže
    essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

    5.
    mezzo sangue mešanec, mestic
    puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

    6. pren. kri:
    cavata di sangue pretiran strošek
    succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

    7. inter.
    sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

    B) agg. invar. živordeč
  • sánja (-e) f

    1. pl. sanje sogni, sogno:
    verjeti v sanje credere nei sogni
    sanjati sanje sognare, aver sogni
    govoriti v sanjah parlare in sogno
    hoditi kakor v sanjah camminare come in sogno

    2. pren. sogno:
    sanje se niso uresničile i sogni non si sono avverati
    prazne, varljive, visokoleteče sanje sogni vani, fallaci, sublimi
    mladostne sanje sogni giovanili, di gioventù
    romantične sanje sogni romantici
    pren. še v sanjah mi ne pride na misel nemmeno per sogno
    to stanovanje so prave sanje un alloggio che è un sogno, da sogno
    srečati princa svojih sanj incontrare il principe azzurro
    tovarna sanj la fabbrica dei sogni (Hollywood)
    miniti kakor v sanjah passare come in sogno
    lepa kot sanje bella come un (in) sogno, una bellezza da sogno
  • sánjskost (-i) f sogno, mondo dei sogni:
    v delu se prepletata sanjskost in resničnost nell'opera si intrecciano sogno e realtà
    umik v sanjskost fuga nel mondo dei sogni
  • sápa (-e) f

    1. respiro, fiato, alito:
    sapa mu je zastajala gli mancava il fiato
    zadrževati, loviti sapo trattenere il respiro, prendere fiato
    čutiti nekoga sapo na obrazu sentire l'alito, il respiro di qcn. sul volto

    2. venticello, alito (di vento):
    večerna sapa venticello serale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na vso sapo a tutta forza, con tutte le forze che hai in corpo
    daje, nadleguje ga sapa ha il fiato grosso
    na strmi poti jim je pohajala sapa sulla ripida salita gli veniva a mancare il fiato
    vpil je, dokler mu ni pošla sapa gridò finché non gli mancò il fiato, fino a restare senza fiato
    sapo vzeti, zapreti togliere, mozzare il respiro
    spet priti do sape riprendere fiato
    hvaliti in grajati v isti sapi lodare e biasimare insieme
    povedati kaj v eni, v isti sapi dire qcs. tutto d'un fiato
  • sapiēnza f

    1. modrost; učenost

    2. (star naziv nekaterih italijanskih univerz) vseučilišče:
    la Sapienza di Pisa vseučilišče v Pisi