Franja

Zadetki iskanja

  • sangue

    A) m

    1. kri:
    animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
    bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
    duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
    fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
    macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
    lago, pozza di sangue mlaka krvi
    avere orrore del sangue mrziti nasilje
    avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
    cavar sangue puščati kri
    cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
    dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
    lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
    pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
    percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
    spargere sangue moriti, klati

    2. pren. duh; moč, zagon:
    costare sangue terjati veliko truda, žrtev
    sudare sangue garati kot živina

    3. pren. duševno stanje, čustvo:
    sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
    a sangue freddo hladnokrvno
    a sangue caldo v navalu jeze, strasti
    calma e sangue freddo! le mirno kri!
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
    avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
    avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
    fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
    farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
    piangere lacrime di sangue bridko se kesati
    sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
    sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
    soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

    4. pren. kri, rod:
    gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
    legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
    quelli del proprio sangue sorodniki
    principe di sangue reale princ kraljevega rodu
    sangue blu modra kri
    sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
    avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
    buon sangue non mente kri ne laže
    essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

    5.
    mezzo sangue mešanec, mestic
    puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

    6. pren. kri:
    cavata di sangue pretiran strošek
    succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

    7. inter.
    sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

    B) agg. invar. živordeč
  • sánja (-e) f

    1. pl. sanje sogni, sogno:
    verjeti v sanje credere nei sogni
    sanjati sanje sognare, aver sogni
    govoriti v sanjah parlare in sogno
    hoditi kakor v sanjah camminare come in sogno

    2. pren. sogno:
    sanje se niso uresničile i sogni non si sono avverati
    prazne, varljive, visokoleteče sanje sogni vani, fallaci, sublimi
    mladostne sanje sogni giovanili, di gioventù
    romantične sanje sogni romantici
    pren. še v sanjah mi ne pride na misel nemmeno per sogno
    to stanovanje so prave sanje un alloggio che è un sogno, da sogno
    srečati princa svojih sanj incontrare il principe azzurro
    tovarna sanj la fabbrica dei sogni (Hollywood)
    miniti kakor v sanjah passare come in sogno
    lepa kot sanje bella come un (in) sogno, una bellezza da sogno
  • sánjati (-am)

    A) imperf. sognare, vagheggiare; inseguire sogni:
    ali bedim ali sanjam? sogno o son desto?
    sanjati o bogastvu in slavi sognare ricchezza e gloria
    vse življenje sem sanjal, da bi postal pilot ho sognato tutta la vita di diventare pilota

    B) sánjati se (-a se) impers.
    sanjalo se mi, se ti, se mu je ho, hai, ha sognato
    sanjalo se mi je, da smo šli na počitnice ho sognato che siamo andati in vacanza
    se mi, se ti, se nam sanja, kdo bi bil krivec mi pare, gli pare, ci pare di indovinare chi potrebbe essere il colpevole
    o tem se mi nič ne sanja non ne ho la più pallida idea
  • santo

    A) agg.

    1. svet; nedotakljiv

    2. relig. svet:
    acqua santa blagoslovljena voda
    anno santo sveto leto, jubilej
    campo santo pokopališče
    Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
    Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
    la santa messa sveta maša
    il santo padre sveti oče, papež
    Sant'Officio inkvizicija
    santa sede sveti sedež
    settimana santa veliki teden

    3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
    guerra santa sveta vojna
    Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

    4. pren. pog. zdravilen, koristen

    5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
    tutto il santo giorno ves božji dan
    santa pazienza! moj bog!
    darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

    B) m

    1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
    la città del Santo Padova
    tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
    avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
    avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
    non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
    non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
    qualche santo aiuterà bo že kako

    2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
    avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
    non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

    3. relig. sveta podobica

    4. pog. god
  • sapere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. vedeti, znati:
    sapere un sacco di cose znati kup stvari
    non sa niente ne ve nič
    sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
    sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
    sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
    sapere di musica znati nekaj malega o glasbi

    2. (praktično) znati:
    sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
    sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
    sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo

    3. izvedeti:
    da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
    a saperlo! ko bi vedel!
    Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
    che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
    per chi non lo sapesse da veste
    sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
    sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov

    4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
    sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo

    5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
    sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
    saperci fare biti sposoben, znati

    6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
    non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
    non saprei ne bi vedel:
    Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel

    B) v. intr.

    1. imeti okus (po):
    sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
    non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv

    2. dišati, smrdeti:
    la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem

    3. zdeti se, imeti občutek:
    mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
    mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi

    C) m (le sing.) znanje
    PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim
  • sátan (-a) m

    1. rel. demonio, diavolo; Satana; pog. satanasso:
    pren. biti zvit kot satan saperne una più del diavolo

    2. malvagio

    3. zool. satanasso (Chiroptes satanas)

    4. pog. (v medmetni rabi) diavolo:
    da bi te satan! che il diavolo ti porti!
  • sbagliare

    A) v. tr. (pres. sbaglio)

    1. motiti se, zgrešiti:
    sbagliare il colpo zgrešiti strel
    sbagliare i conti zmotiti se pri računu
    sbagliare mestiere zgrešiti poklic
    sbagliare un selvatico lovstvo žarg. zgrešiti strel

    2. narediti napako, zamenjati:
    sbagliare indirizzo, numero zmotiti se v naslovu, zavrteti napačno telefonsko številko

    B) v. intr. zmotiti se; zamenjati; narediti napako, zagrešiti kaznivo dejanje:
    il cuore non sbaglia mai srce se nikoli ne moti
    se ha sbagliato, è giusto che paghi če je naredil napako, je prav, da za to plača

    C) sbagliarsi v. rifl. (pres. mi sbaglio) motiti se:
    se non sbaglio če se ne motim
  • sbalestrare v. intr. (pres. sbalēstro)

    1. zagnati, vreči; metati, premetavati

    2. premestiti, prestaviti:
    da Milano fu sbalestrato a Roma iz Milana je bil premeščen v Rim

    3. pren. zmesti, zbegati; vznemiriti, razburiti; vreči iz tira; zamajati; spraviti v zadrego
  • sbarazzare

    A) v. tr. (pres. sbarazzo) rešiti:
    sbarazzare qcn. da una seccatura koga rešiti nadloge
    sbarazzare la strada cesto narediti spet prehodno
    sbarazzare la tavola pospraviti mizo

    B) ➞ sbarazzarsi v. rifl. (pres. mi sbarazzo) znebiti se
  • sbarco m (pl. -chi)

    1. izkrcanje; voj. desant:
    lo sbarco dei passeggeri izkrcavanje potnikov
    forze da sbarco voj. desantne enote
    mezzo da sbarco desantno plovilo

    2. izkrcevališče
  • sbirciare v. tr. (pres. sbircio)

    1. bežno, kradoma gledati, pogledovati; kukati

    2. ekst. premeriti, natančno si ogledati:
    sbirciare qcn. da capo a piedi koga premeriti od nog do glave
  • sbirro

    A) m slabš. policist, kifeljc; birič:
    aver faccia, modi da sbirro izgledati, ravnati kot kifeljc
    essere furbo quanto sette sbirri biti prebrisan, zvit kot lisica

    B) agg. nareč., pog.

    1. živ, živahen

    2. prebrisan, zvit
  • sbrigare

    A) v. tr. (pres. sbrigo)

    1. opraviti, opravljati; odpremiti, odpremljati:
    sbrigare le faccende domestiche opraviti hišna dela
    sbrigare la posta odpremiti pošto
    sbrigarsela opraviti

    2. ekst. odpraviti, odpravljati:
    sbrigare un cliente odpraviti stranko

    B) sbrigarsi v. rifl. (pres. mi sbrigo)

    1. pohiteti, podvizati se:
    dai, sbrigati! pohiti no vendar!

    2. rešiti, znebiti se:
    sbrigarsi da, di una noia znebiti se sitnosti
  • sbucare

    A) v. intr. (pres. sbuco)

    1. priti iz luknje, iz brloga

    2. ekst. priti na dan

    3. nenadoma se pojaviti, pojavljati, prikazati se:
    da dove sei sbucato? odkod si se vzel?

    B) v. tr. pregnati, preganjati iz brloga (divjo žival)
  • scalpēllo m

    1. dleto; zasekač:
    scalpello da falegname, da muratore mizarsko, zidarsko dleto

    2. umet. dleto:
    arte dello scalpello kiparstvo
    lavoro di scalpello kip
    un valente scalpello ekst. odličen kipar

    3. med. skalpel, kirurški nož

    4. vrtalna krona
  • scanso m
    a scanso di da se izognemo; da ne bi prišlo do (česa); pisarn. v izogib:
    a scanso di equivoci da ne bi prišlo do nesporazumov
  • scapolare3

    A) v. tr. (pres. scapolo) pren. pog. uiti (čemu), izogniti, izogibati se (česa)
    scapolarsela popihati jo

    B) v. intr. otresti se; izmakniti, izmikati se:
    scapolare da un impegno izmakniti se obveznosti
  • scappare v. intr. (pres. scappo)

    1. uiti, uhajati; pobegniti:
    scappare di casa, dalla prigione uiti od doma, iz zapora
    di qui non si scappa pren. tu ni druge rešitve, ni drugega izhoda

    2. naglo oditi, teči, skočiti (do), muditi se:
    scusa, ma devo scappare oprosti, a se mi mudi
    scappo in ufficio e torno skočim do pisarne in se vrnem
    scappare a gambe levate, a rotta di collo bežati, kot noge nesejo
    a scappa e fuggi toskansko na vrat na nos

    3. uiti, uhajati (nehote, slučajno, zaradi nepazljivosti):
    scappare di mente uiti z glave
    mi scappa la pipì tišči me lulat
    scappare da ridere siliti na smeh
    lasciarsi scappare un'occasione d'oro zamuditi, ne izkoristiti zlate prilike
    mi scappa la pazienza mineva me potrpljenje
    qui ci scappa il morto tu bo prišlo do smrtnih žrtev

    4. pren.
    scappare a dire, a fare nepremišljeno kaj reči, storiti
  • scarpetta f

    1. pomanjš. od ➞ scarpa čeveljček

    2. otroški, ženski čevelj; nizki čevelj:
    scarpette da ballo plesni čevlji; šport
    scarpette da corsa, da ginnastica, da pugile tekaški, telovadni, boksarski čevlji

    3. pren. pog.
    fare la scarpetta s kruhom pomazati krožnik

    4. bot.
    scarpetta di Venere (cipripedio) čeveljc, marijini čeveljčki
  • scarpone m

    1. poveč. od ➞ scarpa težki čevelj, gojzar:
    scarponi da montagna planinski čevlji, gojzarji
    scarponi da sci smučarski čevlji

    2. pren. šalj. alpinec

    3. šalj. slabš. povprečen nogometaš, slab strelec