Franja

Zadetki iskanja

  • naróčje (-a) n

    1. le braccia; grembo; seno:
    vzeti otroka v naročje prendere il bambino in grembo
    umreti v naročju Cerkve morire nel grembo della Chiesa

    2. bracciata:
    prinesti naročje drv portare una bracciata di legna
    šalj. biti v Abrahamovem naročju essere all'altro mondo
    biti v Morfejevem naročju essere in braccia a Morfeo; dormire, russare
    metati se komu v naročje gettarsi in braccio a uno, cercare di accattivarsi uno
    pren. pasti v naročje kot zrela hruška piovere come la manna dal cielo
  • naslédek (-dka) m

    1. (posledica) effetto, conseguenza:
    to dejanje bo imelo hude nasledke l'atto avrà gravi, spiacevoli conseguenze
    vzrok in nasledek causa ed effetto

    2. (rezultat, dosežek) risultato, esito

    3. (sklep) conclusione
  • naslédnik (-a) | -ica (-e) m, f

    1. (tudi ekst.) successore, succeditrice:
    imenovati, izvoliti naslednika, izbrati za naslednika nominare, eleggere successore
    predhodnik in naslednik il predecessore e il successore
    naslednik prestola successore al trono, principe ereditario

    2. jur. (dedič, dedinja) erede; successore, succeditrice

    3. mat.
    naslednik števila successore

    4. (potomec) discendente
  • naslédstvo (-a) n

    1. successione; adm. subentro; knjiž. retaggio:
    nasledstvo pravice subentro in un diritto

    2. jur. successione; eredità

    3. eredi

    4. (dednost) ereditarietà
  • naslòv (-óva) m

    1. indirizzo:
    naslov na pismu, na pošiljki indirizzo sulla lettera, sul plico
    privatni naslov indirizzo privato
    vojaški naslov posta militare

    2. (ime glasbenega, likovnega, literarnega dela) titolo:
    naslov članka, filma, knjige titolo dell'articolo, del film, del libro
    naslov časopisa testata del giornale

    3. (beseda, ki izraža visoko stopnjo izobrazbe, stopnjo na hierarhični lestvici itd.) titolo:
    podeliti naslov doktor znanosti assegnare il titolo di dottore in scienze
    podeliti plemiški naslov dare il titolo nobiliare
    šport. osvojiti, braniti naslov prvaka conquistare, difendere il titolo di campione

    4. jur.
    pravni naslov titolo
    naslov za izterjatev dolga titolo di credito

    5. publ. cassa, fondo:
    dobiti sredstva iz naslova zdravstvenega zavarovanja percepire i mezzi dal fondo assistenza sanitaria

    6. star. (oznaka, vzdevek) soprannome, nomignolo; biblio.
    prejeti sto naslovov ricevere cento titoli (giornali, riviste, libri)
    inform. naslov celice simbolo della cellula
    pošta brzojavni naslov indirizzo telegrafico
    šah. mojstrski, velemojstrski naslov titolo di maestro, di grande maestro
  • naso m

    1. nos:
    naso aquilino orlovski nos
    naso a patata krompirjast nos
    naso a sella anat., med. sedlasti nos
    col naso ritto z dvignjenim grebenom, nesramno
    affilare il naso hujšati
    arricciare, torcere il naso vihati nos
    avere facilmente la mosca al naso biti nagle jeze, zamerljiv
    avere sempre il naso rosso biti hud pijanec
    dare di naso in qcn. naleteti na koga
    ficcare, mettere il naso in qcs. vtikati nos v kaj
    menare per il naso vleči za nos
    rimanere con un palmo di naso, con tanto di naso ostati z dolgim nosom
    soffiarsi il naso usekniti se
    non vedere più in là del proprio naso ne videti dlje od svojega nosu

    2. pren. obraz; nos:
    allungare il naso nagniti se ven; nestrpno čakati
    mettere il naso fuori pogledati, pokukati, pomoliti nos ven
    mettere sotto il naso dati pod nos
    sbattere l'uscio sul naso a qcn. komu zaloputniti vrata pred nosom

    3. nos (voh):
    andare, giudicare a naso, a lume di naso zanesti, zanašati se na svoj nos
    avere naso, buon naso imeti nos, dober nos
  • naspróten (-tna -o) adj.

    1. opposto; contrario, avversario:
    priplavati na nasprotni breg raggiungere a nuoto la sponda opposta
    odbiti nasprotni napad respingere l'attacco avversario
    zasukati kolo v nasprotno smer girare la ruota in senso opposto

    2. pren. contrario, opposto, inverso; discordante; dissonante; divergente:
    diametralno nasprotna trditev tesi diametralmente opposta
    nasprotni glasovi voci dissonanti
    v nasprotno smer in senso inverso

    3. avversario, nemico:
    nasprotno moštvo la squadra avversaria
    nasprotna vojska l'esercito nemico
    poravnajte račun, v nasprotnem primeru boste plačali zamudne obresti è pregato di saldare il conto, nel caso contrario ci vedremo costretti ad addebitarle gli interessi di mora
    mat. nasprotna predznaka segni inversi
    jur. nasprotna tožba controquerela
    bot. nasprotni list foglia opposta
    mat. nasprotni računski operaciji operazioni inverse
    nasprotni stranici lati opposti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lit. nasprotna stava antitesi
    jur. nasprotna stran, stranka controparte
    nasprotna svetloba controluce
    jur. nasprotna tožba contraccusa, riconvenzione
    gled. nasprotna vloga controparte
    nasprotni odlok controdecreto
    muz. nasprotni glas controcanto
    trg. nasprotni konto contropartita
    voj. nasprotni napad controffensiva
    film. nasprotni plan controcampo
    voj. nasprotni pohod contromarcia
    nasprotni smisel controsenso
    nasprotni sunek respinta
    nasprotni tok controcorrente; med. reflusso
    voj. nasprotni topovski ogenj controbatteria
    jur. nasprotni ugovor replica
    nasprotni ukaz contrordine
    strojn. nasprotni vijak controdado
    nasprotno obvestilo contravviso
    elektr. nasprotno polje controcampo
  • nasprótje (-a) n contrasto; antagonismo; opposto; dissidio; collisione; pendant:
    nacionalna, politična, socialna nasprotja i contrasti nazionali, politici, sociali
    Indija, dežela nasprotij India, paese dei contrasti
    filoz. enotnost nasprotij unità degli opposti
    sin je pravo nasprotje očeta il figlio è l'opposto del padre
    pren. priti si v nasprotje venire a contrasto, a conflitto
    tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem la tua tesi è in diretto contrasto con l'opinione generale
    v nasprotju s prvo je naša reprezentanca drugo tekmo izgubila contrariamente al primo, la nostra nazionale ha perso il secondo incontro
    nasprotja se privlačijo gli opposti si attirano
    nespravljivo nasprotje un dissidio insanabile
    jur. nasprotje z obličnostjo irritualità
  • nastájanje (-a) n

    1. nascita, il crescere:
    geol. nastajanje kamnin petrogenesi

    2. formazione, il formarsi; l'insorgere:
    v nastajanju in formazione
  • nastòp (-ópa) m

    1. comparsa; esibizione; recita; concerto, saggio; partecipazione:
    harmonikarski, pevski nastop concerto di fisarmoniche, di canto
    telovadni nastop saggio ginnico
    nastop na radiu, televiziji comparsa, esibizione alla radio, alla TV
    nastop v glavni vlogi recita nella parte del, della protagonista
    gled. nastop na odru sortita

    2.
    prvi nastop debutto, esordio
    nastop na kongresu intervento al congresso
    nastop podjetja na tujem tržišču intervento di un'impresa in un mercato estero
    protestni nastop proti rasni diskriminaciji comizio, manifestazione di protesta contro la discriminazione razziale

    3. pren. scena, scenata:
    mučila ga je s svojimi ljubosumnimi nastopi lo tormentava con le sue scenate di gelosia

    4. comportamento

    5. inizio:
    nastop pomladi inizio della primavera
    jur. nastop kazni inizio della pena
  • nàš (náša -e)

    A) adj. nostro:
    naš avto la nostra auto
    naša hvaležnost la nostra gratitudine
    naši predniki i nostri antenati
    naše omizje la nostra tavolata
    naše morje il nostro mare
    junak našega romana il protagonista del nostro romanzo
    našega štetja (n. št.) dopo Cristo (d. C.)
    pred našim štetjem (pr. n. št.) avanti Cristo (a. C.)
    umetnost našega časa l'arte del nostro tempo
    v naših časih je bilo drugače ai nostri tempi era diverso
    v našem primeru nel nostro caso, nel caso in questione
    pog. tat bo kmalu naš il ladro sarà presto catturato
    pog. govoriti po naše parlare la nostra lingua

    B) náši (-a -e) m, f, n
    naši so zmagali hanno vinto i nostri
    tu ni nič našega qui non c'è niente di nostro
    hodi po našem è, si trova sul nostro (podere, terreno e sim.)
  • nató adv. poi, quindi; successivamente; knjiž. indi:
    na čelu so stopali zastavonoše, nato tekmovalci in testa marciavano i portabandiera, poi venivano gli atleti
  • natura f

    1. narava:
    i fenomeni della natura naravni pojavi
    in natura v naravi, po naravnem redu
    natura naturante, naturata filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava
    i tre regni della natura živalstvo, rastlinstvo, rudninstvo

    2. narava, bistvo; nrav; lastnost, značilnost:
    la natura dei metalli lastnost kovin
    la natura dell'uomo človeška narava
    una natura collerica, malinconica vzkipljiva, melanholična nrav
    è nella natura delle cose to je v naravi stvari
    mutare natura spremeniti se
    pagare il tributo alla natura evfemistično umreti

    3. človek:
    la natura umana človeštvo, človeški rod

    4. pog. (zunanje, zlasti žensko) spolovilo

    5. trgov. natura, blago:
    pagare in natura plačati v naturi, z blagom

    6. umet.
    natura morta tihožitje
  • natúra (-e) f

    1. knjiž. natura, carattere, indole

    2. star. ekst. natura

    3. trg.
    plačati v naturi pagare in natura
  • natúren (-rna -o) adj. (naraven) naturale, della natura; genuino, semplice, schietto:
    kip v naturni velikosti statua in grandezza naturale
    igralec je navdušil s svojo naturno igro l'attore ha entusiasmato il pubblico con la schiettezza della sua interpretazione
  • naváda (-e) f abitudine, usanza, uso; vezzo; costume; maniera; modo; prassi:
    težko je spremeniti vsakdanje navade è difficile cambiare le abitudini quotidiane
    poznati navade tržišča conoscere le usanze del mercato
    kajenje je njegova navada ha il vezzo del fumo
    na kmetih je navada, da se ljudje pozdravljajo nelle campagne la gente usa salutarsi
    iz navade per abitudine
    mnoge stare navade izginjajo molte antiche usanze vanno scomparendo
    biti navada essere di prammatica
    v takih primerih je navada, je praksa, da ... in questi casi la prassi prevede che
  • naváden (-dna -o) adj.

    1. abituale, solito, consueto:
    to se ne sklada z njegovo navadno točnostjo ciò è in disaccordo con la sua abituale puntualità

    2. ordinario, comune; semplice:
    naučiti se samo najnavadnejših besed imparare le parole più comuni
    bil je čisto navaden dan era una giornata comune
    tega navaden človek ne more razumeti questo l'uomo della strada non riesce a capirlo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pošta navadna pošiljka plico semplice
    ekon. navadne obresti interesse semplice
    mat. navadni, Briggsov logaritem logaritmo decimale, volgare, di Briggs
    navadni odvod derivata semplice
    fiz. navadni tlak pressione semplice
    navadna temperatura temperatura semplice
    žel. navadna tarifa tariffa normale, ordinaria
    rel. navadna nedelja tempo ordinario
    alp. navadna smer normale
    ekst. navaden član (organizacije, moštva itd.) gregario
    pren. knjiž. navaden človek ciompo
    navaden dan feria
    navt. žarg. navaden mornar marò; voj., navt. comune
    muz. navadni aulos monaulo
    film. navadni film film a passo normale
    navadni ljudje umili, gente comune
    voj. navadni vojak comune, šalj. marmittone
    ekst. navadni vojaki truppa
  • navdáhniti (-em) perf.

    1. riempire di, dare, infondere:
    navdahniti s skrbjo preoccupare
    navdahniti komu pogum dare, infondere coraggio in qcn.

    2. (navdihniti) ispirare
  • navetta

    A) f

    1. pomanjš. od ➞ nave ladjica

    2. naveta (oblika dragega kamna)

    3. tekstil tkalski čolniček:
    fare la navetta pren. iti sem in tja, tja in nazaj

    4. aero
    navetta spaziale vesoljsko plovilo, raketoplan

    B) agg. invar.
    aereo, treno navetta lokalno letalo, lokalni vlak
  • navigare v. intr. (pres. navigo)

    1. navt. pluti:
    navigare a motore, a remo, a vela pluti (motorna ladja), veslati, jadrati

    2. ekst. pluti, križariti, potovati (z ladjo):
    navigare in cattive acque pren. znajti se v (denarnih) težavah
    navigare nei flutti della vita pren. spretno se izogibati težavam
    navigare a ogni vento pren. znajti se v vseh okoliščinah
    navigare col vento in poppa pren. imeti srečo

    3. ekst. navt. prevažati (se):
    il petrolio naviga con le petroliere nafto prevažajo s tankerji