naróčje (-a) n
1. le braccia; grembo; seno:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in grembo
umreti v naročju Cerkve morire nel grembo della Chiesa
2. bracciata:
prinesti naročje drv portare una bracciata di legna
šalj. biti v Abrahamovem naročju essere all'altro mondo
biti v Morfejevem naročju essere in braccia a Morfeo; dormire, russare
metati se komu v naročje gettarsi in braccio a uno, cercare di accattivarsi uno
pren. pasti v naročje kot zrela hruška piovere come la manna dal cielo
Zadetki iskanja
- naslédek (-dka) m
1. (posledica) effetto, conseguenza:
to dejanje bo imelo hude nasledke l'atto avrà gravi, spiacevoli conseguenze
vzrok in nasledek causa ed effetto
2. (rezultat, dosežek) risultato, esito
3. (sklep) conclusione - naslédnik (-a) | -ica (-e) m, f
1. (tudi ekst.) successore, succeditrice:
imenovati, izvoliti naslednika, izbrati za naslednika nominare, eleggere successore
predhodnik in naslednik il predecessore e il successore
naslednik prestola successore al trono, principe ereditario
2. jur. (dedič, dedinja) erede; successore, succeditrice
3. mat.
naslednik števila successore
4. (potomec) discendente - naslédstvo (-a) n
1. successione; adm. subentro; knjiž. retaggio:
nasledstvo pravice subentro in un diritto
2. jur. successione; eredità
3. eredi
4. (dednost) ereditarietà - naslòv (-óva) m
1. indirizzo:
naslov na pismu, na pošiljki indirizzo sulla lettera, sul plico
privatni naslov indirizzo privato
vojaški naslov posta militare
2. (ime glasbenega, likovnega, literarnega dela) titolo:
naslov članka, filma, knjige titolo dell'articolo, del film, del libro
naslov časopisa testata del giornale
3. (beseda, ki izraža visoko stopnjo izobrazbe, stopnjo na hierarhični lestvici itd.) titolo:
podeliti naslov doktor znanosti assegnare il titolo di dottore in scienze
podeliti plemiški naslov dare il titolo nobiliare
šport. osvojiti, braniti naslov prvaka conquistare, difendere il titolo di campione
4. jur.
pravni naslov titolo
naslov za izterjatev dolga titolo di credito
5. publ. cassa, fondo:
dobiti sredstva iz naslova zdravstvenega zavarovanja percepire i mezzi dal fondo assistenza sanitaria
6. star. (oznaka, vzdevek) soprannome, nomignolo; biblio.
prejeti sto naslovov ricevere cento titoli (giornali, riviste, libri)
inform. naslov celice simbolo della cellula
pošta brzojavni naslov indirizzo telegrafico
šah. mojstrski, velemojstrski naslov titolo di maestro, di grande maestro - naso m
1. nos:
naso aquilino orlovski nos
naso a patata krompirjast nos
naso a sella anat., med. sedlasti nos
col naso ritto z dvignjenim grebenom, nesramno
affilare il naso hujšati
arricciare, torcere il naso vihati nos
avere facilmente la mosca al naso biti nagle jeze, zamerljiv
avere sempre il naso rosso biti hud pijanec
dare di naso in qcn. naleteti na koga
ficcare, mettere il naso in qcs. vtikati nos v kaj
menare per il naso vleči za nos
rimanere con un palmo di naso, con tanto di naso ostati z dolgim nosom
soffiarsi il naso usekniti se
non vedere più in là del proprio naso ne videti dlje od svojega nosu
2. pren. obraz; nos:
allungare il naso nagniti se ven; nestrpno čakati
mettere il naso fuori pogledati, pokukati, pomoliti nos ven
mettere sotto il naso dati pod nos
sbattere l'uscio sul naso a qcn. komu zaloputniti vrata pred nosom
3. nos (voh):
andare, giudicare a naso, a lume di naso zanesti, zanašati se na svoj nos
avere naso, buon naso imeti nos, dober nos - naspróten (-tna -o) adj.
1. opposto; contrario, avversario:
priplavati na nasprotni breg raggiungere a nuoto la sponda opposta
odbiti nasprotni napad respingere l'attacco avversario
zasukati kolo v nasprotno smer girare la ruota in senso opposto
2. pren. contrario, opposto, inverso; discordante; dissonante; divergente:
diametralno nasprotna trditev tesi diametralmente opposta
nasprotni glasovi voci dissonanti
v nasprotno smer in senso inverso
3. avversario, nemico:
nasprotno moštvo la squadra avversaria
nasprotna vojska l'esercito nemico
poravnajte račun, v nasprotnem primeru boste plačali zamudne obresti è pregato di saldare il conto, nel caso contrario ci vedremo costretti ad addebitarle gli interessi di mora
mat. nasprotna predznaka segni inversi
jur. nasprotna tožba controquerela
bot. nasprotni list foglia opposta
mat. nasprotni računski operaciji operazioni inverse
nasprotni stranici lati opposti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit. nasprotna stava antitesi
jur. nasprotna stran, stranka controparte
nasprotna svetloba controluce
jur. nasprotna tožba contraccusa, riconvenzione
gled. nasprotna vloga controparte
nasprotni odlok controdecreto
muz. nasprotni glas controcanto
trg. nasprotni konto contropartita
voj. nasprotni napad controffensiva
film. nasprotni plan controcampo
voj. nasprotni pohod contromarcia
nasprotni smisel controsenso
nasprotni sunek respinta
nasprotni tok controcorrente; med. reflusso
voj. nasprotni topovski ogenj controbatteria
jur. nasprotni ugovor replica
nasprotni ukaz contrordine
strojn. nasprotni vijak controdado
nasprotno obvestilo contravviso
elektr. nasprotno polje controcampo - nasprótje (-a) n contrasto; antagonismo; opposto; dissidio; collisione; pendant:
nacionalna, politična, socialna nasprotja i contrasti nazionali, politici, sociali
Indija, dežela nasprotij India, paese dei contrasti
filoz. enotnost nasprotij unità degli opposti
sin je pravo nasprotje očeta il figlio è l'opposto del padre
pren. priti si v nasprotje venire a contrasto, a conflitto
tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem la tua tesi è in diretto contrasto con l'opinione generale
v nasprotju s prvo je naša reprezentanca drugo tekmo izgubila contrariamente al primo, la nostra nazionale ha perso il secondo incontro
nasprotja se privlačijo gli opposti si attirano
nespravljivo nasprotje un dissidio insanabile
jur. nasprotje z obličnostjo irritualità - nastájanje (-a) n
1. nascita, il crescere:
geol. nastajanje kamnin petrogenesi
2. formazione, il formarsi; l'insorgere:
v nastajanju in formazione - nastòp (-ópa) m
1. comparsa; esibizione; recita; concerto, saggio; partecipazione:
harmonikarski, pevski nastop concerto di fisarmoniche, di canto
telovadni nastop saggio ginnico
nastop na radiu, televiziji comparsa, esibizione alla radio, alla TV
nastop v glavni vlogi recita nella parte del, della protagonista
gled. nastop na odru sortita
2.
prvi nastop debutto, esordio
nastop na kongresu intervento al congresso
nastop podjetja na tujem tržišču intervento di un'impresa in un mercato estero
protestni nastop proti rasni diskriminaciji comizio, manifestazione di protesta contro la discriminazione razziale
3. pren. scena, scenata:
mučila ga je s svojimi ljubosumnimi nastopi lo tormentava con le sue scenate di gelosia
4. comportamento
5. inizio:
nastop pomladi inizio della primavera
jur. nastop kazni inizio della pena - nàš (náša -e)
A) adj. nostro:
naš avto la nostra auto
naša hvaležnost la nostra gratitudine
naši predniki i nostri antenati
naše omizje la nostra tavolata
naše morje il nostro mare
junak našega romana il protagonista del nostro romanzo
našega štetja (n. št.) dopo Cristo (d. C.)
pred našim štetjem (pr. n. št.) avanti Cristo (a. C.)
umetnost našega časa l'arte del nostro tempo
v naših časih je bilo drugače ai nostri tempi era diverso
v našem primeru nel nostro caso, nel caso in questione
pog. tat bo kmalu naš il ladro sarà presto catturato
pog. govoriti po naše parlare la nostra lingua
B) náši (-a -e) m, f, n
naši so zmagali hanno vinto i nostri
tu ni nič našega qui non c'è niente di nostro
hodi po našem è, si trova sul nostro (podere, terreno e sim.) - nató adv. poi, quindi; successivamente; knjiž. indi:
na čelu so stopali zastavonoše, nato tekmovalci in testa marciavano i portabandiera, poi venivano gli atleti - natura f
1. narava:
i fenomeni della natura naravni pojavi
in natura v naravi, po naravnem redu
natura naturante, naturata filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava
i tre regni della natura živalstvo, rastlinstvo, rudninstvo
2. narava, bistvo; nrav; lastnost, značilnost:
la natura dei metalli lastnost kovin
la natura dell'uomo človeška narava
una natura collerica, malinconica vzkipljiva, melanholična nrav
è nella natura delle cose to je v naravi stvari
mutare natura spremeniti se
pagare il tributo alla natura evfemistično umreti
3. človek:
la natura umana človeštvo, človeški rod
4. pog. (zunanje, zlasti žensko) spolovilo
5. trgov. natura, blago:
pagare in natura plačati v naturi, z blagom
6. umet.
natura morta tihožitje - natúra (-e) f
1. knjiž. natura, carattere, indole
2. star. ekst. natura
3. trg.
plačati v naturi pagare in natura - natúren (-rna -o) adj. (naraven) naturale, della natura; genuino, semplice, schietto:
kip v naturni velikosti statua in grandezza naturale
igralec je navdušil s svojo naturno igro l'attore ha entusiasmato il pubblico con la schiettezza della sua interpretazione - naváda (-e) f abitudine, usanza, uso; vezzo; costume; maniera; modo; prassi:
težko je spremeniti vsakdanje navade è difficile cambiare le abitudini quotidiane
poznati navade tržišča conoscere le usanze del mercato
kajenje je njegova navada ha il vezzo del fumo
na kmetih je navada, da se ljudje pozdravljajo nelle campagne la gente usa salutarsi
iz navade per abitudine
mnoge stare navade izginjajo molte antiche usanze vanno scomparendo
biti navada essere di prammatica
v takih primerih je navada, je praksa, da ... in questi casi la prassi prevede che - naváden (-dna -o) adj.
1. abituale, solito, consueto:
to se ne sklada z njegovo navadno točnostjo ciò è in disaccordo con la sua abituale puntualità
2. ordinario, comune; semplice:
naučiti se samo najnavadnejših besed imparare le parole più comuni
bil je čisto navaden dan era una giornata comune
tega navaden človek ne more razumeti questo l'uomo della strada non riesce a capirlo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pošta navadna pošiljka plico semplice
ekon. navadne obresti interesse semplice
mat. navadni, Briggsov logaritem logaritmo decimale, volgare, di Briggs
navadni odvod derivata semplice
fiz. navadni tlak pressione semplice
navadna temperatura temperatura semplice
žel. navadna tarifa tariffa normale, ordinaria
rel. navadna nedelja tempo ordinario
alp. navadna smer normale
ekst. navaden član (organizacije, moštva itd.) gregario
pren. knjiž. navaden človek ciompo
navaden dan feria
navt. žarg. navaden mornar marò; voj., navt. comune
muz. navadni aulos monaulo
film. navadni film film a passo normale
navadni ljudje umili, gente comune
voj. navadni vojak comune, šalj. marmittone
ekst. navadni vojaki truppa - navdáhniti (-em) perf.
1. riempire di, dare, infondere:
navdahniti s skrbjo preoccupare
navdahniti komu pogum dare, infondere coraggio in qcn.
2. (navdihniti) ispirare - navetta
A) f
1. pomanjš. od ➞ nave ladjica
2. naveta (oblika dragega kamna)
3. tekstil tkalski čolniček:
fare la navetta pren. iti sem in tja, tja in nazaj
4. aero
navetta spaziale vesoljsko plovilo, raketoplan
B) agg. invar.
aereo, treno navetta lokalno letalo, lokalni vlak - navigare v. intr. (pres. navigo)
1. navt. pluti:
navigare a motore, a remo, a vela pluti (motorna ladja), veslati, jadrati
2. ekst. pluti, križariti, potovati (z ladjo):
navigare in cattive acque pren. znajti se v (denarnih) težavah
navigare nei flutti della vita pren. spretno se izogibati težavam
navigare a ogni vento pren. znajti se v vseh okoliščinah
navigare col vento in poppa pren. imeti srečo
3. ekst. navt. prevažati (se):
il petrolio naviga con le petroliere nafto prevažajo s tankerji