zajezíti (-ím) | zajezováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. hidr. arginare, cingere di argini:
zajeziti reko v zgornjem toku arginare il fiume nel suo corso superiore
2. pren. arrestare, contenere, frenare; reprimere, domare:
zajeziti požar domare l'incendio
zajeziti rast prebivalstva contenere l'aumento della popolazione
B) zajezíti se (-ím se) perf. refl. ostruirsi, intasarsi, ingorgarsi; creare ingorghi:
voda se je zajezila in vdrla v hiše l'acqua si è ingorgata penetrando nelle case
množica se je zajezila pred vrati la folla ha ostruito la porta
Zadetki iskanja
- zakáj
A) adv.
1. perché, per quale ragione, per quale motivo:
zakaj je jezen na nas perché è arrabbiato con noi
se bojiš? Zakaj le hai paura? Perché mai
greš z nami? Zakaj pa ne vieni con noi? E perché no, Ma certo
2. pog. (čemu) a quale scopo, perché:
zakaj mi vse to praviš? Zato, da izveš resnico perché mi racconti queste cose? Perché tu sappia (la verità)
B) zakáj (-a) m il perché:
zakajev je veliko i perché sono tanti
C) zakáj konj. knjiž. perché, poiché, siccome:
cenili so ga, zakaj bil je pošten era stimato perché un grande galantuomo - zaklàd (-áda) m
1. tesoro:
otok z zakladom l'isola del tesoro
igre lov na zaklad caccia al tesoro
kopičiti zaklade accumulare tesori
pren. tega ne bi storil za vse zaklade sveta non lo farei per tutto l'oro del mondo
2. pren. tesoro:
umetnostni zakladi dežele i tesori artistici di un paese
3. pl. zakladi risorse, ricchezze:
izrabljati naravne zaklade dežel sfruttare le risorse naturali dei paesi
4. pren. pozzo, arsenale:
on je zaklad znanja, modrosti è un pozzo di scienza, di saggezza
5.
besedni zaklad lessico, vocabolario
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
minister za zaklad (zakladni minister) ministro del Tesoro - zakládnica (-e) f
1. tesoro, tesoreria:
tempeljska zakladnica il tesoro del tempio
2. (zakladno ministrstvo) Tesoro, ministero del Tesoro
3. pren. miniera, arsenale; pozzo:
ta znanstvenik je prava zakladnica učenosti questo studioso è un pozzo di scienza
botra je prava zakladnica čenč la comare è un'autentica miniera di pettegolezzi - zákon2 (-óna) m
1. jur. legge:
tako določa, predpisuje zakon così stabilisce la legge
izglasovati, razglasiti zakon votare, emanare una legge
izvajati zakon mettere in atto una legge
kršiti, prekršiti zakon violare una legge
po zakonu prepovedano proibito per legge
osnutek, predlog zakona bozza, progetto di legge
cerkveni zakoni leggi canoniche
civilni, kazenski zakon legge civile, penale
enakost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
2. (pravilo ravnanja, vedenja) legge:
zakon gostoljubja la legge dell'ospitalità
pren. zakon divjine, džungle, močnejšega la legge della giungla, del più forte
zakon molčečnosti (pri mafiji) la legge dell'omertà
3. kem., fiz., biol., ekon., mat., jur., psih. legge:
fizikalni zakon legge della fisica
biološki zakon legge biologica
zakon ponudbe in povpraševanja la legge della domanda e dell'offerta
ekonomski, tržni zakoni le leggi del mercato
um. zakon perspektive la legge della prospettiva
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vzeti zakon v svoje roke operare, punire arbitrariamente
jur. postaviti koga izven zakona mettere uno fuori legge
fiz. Arhimedov zakon la legge di Archimede
gravitacijski zakon legge di gravità
zakon vzajemnega učinka la legge dell'azione reciproca
zakon o ohranitvi energije la legge della conservazione dell'energia
biol. biogenetski zakon legge biogenetica
Mendlovi zakoni leggi di Mendel
zakon dednosti legge dell'ereditarietà
mat. zakon komutativnosti legge di commutatività
psih. zakon asimilacije legge di assimilazione
jur. navadni, posebni zakon legge ordinaria, speciale
okvirni zakon legge quadro
ustavni zakon legge costituzionale
začasni zakon legge stralcio
po zakonu, na podlagi zakona a termini di legge
PREGOVORI:
vsak zakon ima stranska vrata fatta la legge, trovato l'inganno - zakraljeváti (-újem) perf.
1. regnare, governare; ekst. soggiogare:
deželi so zakraljevali tujci il paese cadde sotto il dominio straniero
2. pren. regnare:
tišina zakraljuje nad vasjo sul villaggio regna, è sceso il silenzio
3. pren. svettare:
nad pokrajino so zakraljevali visoki tovarniški dimniki nel cielo svettarono alte le ciminiere delle fabbriche - zakramènt (-ênta) m rel. sacramento:
deliti, prejeti zakramente impartire, ricevere i sacramenti
krst, zakon, mašniško posvečenje in drugi zakramenti il battesimo, il matrimonio, gli ordini sacri e gli altri sacramenti
najsvetejši zakrament (evharistija) il Santissimo Sacramento - zakŕpati (-am) perf.
1. rattoppare, rammendare; raffazzonare, rabberciare:
zakrpati hlače rattoppare i pantaloni
pren. v bolnici so ranjenca zakrpali all'ospedale il ferito è stato ricucito alla bell'e meglio
2. pren. aggiustare, accomodare:
zakrpati cesto, streho, čoln aggiustare la strada, il tetto, la barca
3. (izpopolniti) completare, reintegrare - zaléči1 (-léžem) perf.
1. bastare, esser sufficiente; servire:
zdravila niso zalegla le medicine non sono servite
2. valere:
on zaleže za dva delavca equivale a due lavoratori, fa quanto due lavoratori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nekdaj je denar kaj zalegel una volta il denaro serviva a qcs., aveva un valore
denar mu nič ne zaleže è bravo solo a spendere e spandere, ha le tasche bucate - zaléči2 (-léžem) | zalégati (-am)
A) perf., imperf. deporre le uova:
matica zaleže celice, sate l'ape regina depone le uova nelle cellule e nei favi
B) zaléči se (-léžem se) perf. refl. (zaploditi se) generarsi, procrearsi - zalèt (-éta) m
1. rincorsa:
vzeti zalet in skočiti prendere la rincorsa e spiccare il salto
2. šport. (zaletišče) pista di partenza
3. pren. (polet, zagon) slancio, fervore, impeto - zaletávati se (-am se) | zaletéti se (-im se) imperf., perf. refl.
1. sbattere contro, cozzare contro
2. zaleteti se prendere la rincorsa
3. agire avventatamete, sconsideratamente
4. pren. attaccare aspramente:
članek se zaletava v zadnjo odločitev vlade l'articolo attacca duramente l'ultima scelta del governo
fant se zaletava v vsako dekle il ragazzo molesta proprio la prima ragazza che incontra
5. zaleteti se (priti kot tujek v grlo in sprožiti kašelj) andare di traverso:
grižljaj se mu je zaletel il boccone gli era andato di, per traverso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zaleteti se z glavo v zid volere ad ogni costo l'impossibile
pren. vulg. v zid se zaleti e va' al diavolo! - zalíti (-líjem) | zalívati (-am)
A) perf., imperf.
1. annaffiare
2. (razvodeniti) diluire, annacquare
3. aggiungere acqua
4. otturare (fessure); colmare (un recipiente)
5. pren. allagare:
voda je zalila rove l'acqua allagò le gallerie
6. grad. cementare
7. imperlare, coprire:
pot ji je zalil obraz il sudore le imperlò la fronte
solze so ji zalile oči le lacrime le annebbiarono gli occhi
8. dar da bere
9. pren. bagnare, festeggiare (bevendo):
zaliti diplomo bagnare la laurea
10. pervadere, sommergere, inondare:
zalila jo je groza fu pervasa dall'orrore
sobo je zalila svetloba la stanza fu inondata dalla luce
11. med.
zalivati dojenčka nutrire il neonato col poppatoio
med. zaliti zob piombare, otturare un dente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. mast ga zaliva è molto grasso, pienotto
pren. z dobrim vinom zalivati kosilo annaffiare il pranzo con del buon vino
B) zalíti se (-líjem se) | zalívati se (-am se) perf., imperf. refl. ubriacarsi; riempirsi di vino, di alcolici - zalogáj (-a) m
1. boccone, boccata:
zalogaj kruha boccone di pane
naloga je prevelik zalogaj za nekoga un compito troppo difficile per qcn.
2. pren. cibo, pasto:
ceniti dobro vino in dober zalogaj apprezzare il buon vino e la buona tavola - zamájati (-am)
A) perf.
1. scuotere, scrollare; far oscillare; far vacillare:
zamajati z glavo scrollare il capo
2. pren. sconvolgere, scombussolare:
zjutraj je mesto zamajal potres stamane la città è stata scossa da un terremoto
B) zamájati se (-am se) perf. refl.
1. scuotersi; tremare; dondolare
2. vacillare, traballare, barcollare (tudi pren.):
zamajal se je celotni vrednostni sistem prese a vacillare l'intero sistema di valori
pren. zamajal se mu je stolček gli traballava la poltrona
tla so se mu zamajala pod nogami il suolo gli si spalancò sotto i piedi
če pogledam kvišku, se mi zamaje v glavi se guardo in su mi sento girare la testa - zamàn adv. invano, inutilmente; knjiž. indarno:
rotiti in groziti, a zaman scongiurare e minacciare invano
vsa prizadevanja so bila zaman tutti gli sforzi furono vani - zaméra (-e) f
1. offesa, rancore, risentimento, ruggine:
povzročiti zamero pri kom causare risentimento in qcn.
2. brez zamere:
nasvidenje, pa brez zamere arrivederci, e scusate tanto
brez zamere, ampak tokrat nimate prav mi scuserà, ma questa volta non ha ragione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zamera gor, zamera dol, to mu moraš povedati anche a costo di offenderlo, devi dirglielo - zamériti (-im) | zamérjati (-am)
A) perf., imperf.
1. aversene a male, prendersela, risentirsi, offendersi:
rad zameriti essere suscettibile
hudo, zelo zameriti risentirsi fortemente, aversene molto a male
2. (v medmetni rabi)
ne zamerite, rad bi vas nekaj vprašal mi scusi, volevo chiederle una cosa
ne zameri, nisem mislil tako hudo scusami, non volevo offenderti
B) zamériti se (-im se) | zamérjati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. urtare qcn., guastarsi con qcn.:
zameriti se sosedu guastarsi col vicino
2. (zameriti se, zamerjati se komu) (tudi impers.) offendersi; adontarsi (con), non sopportare, non andar giù:
šola se mi je dokončno zamerila la scuola non la sopporto più
zamerilo se mu je, da ga zapostavljajo si è offeso perché non è tenuto nel debito conto - zamêsti (-mêtem) perf.
1. impers. (prekriti s snegom) coprire di neve, innevare:
zametlo jih je la zona è innevata
2. coprire (di neve):
burja je zametla njihove sledi la bora ha coperto le loro tracce - zamétek (-tka) m embrione; germe; abbozzo:
risba je zametek slike il disegno è l'abbozzo del futuro quadro
srednjeveški zametki velikih mest gli embrioni medievali delle metropoli