vžgáti1 (vžgèm) | vžígati (-am)
A) perf., imperf.
1. accendere (tudi ekst.):
vžgati z vžigalicami accendere con i fiammiferi
avt. vžgati motor accendere il motore
2. accendere, suscitare:
vžgati v kom jezo, ljubezen accendere in qcn. ira, amore
3. pren. infiammare, entusiasmare:
kot govornik zna vžgati è un oratore capace di infiammare
godci vžigajo koračnice la banda suona delle marce
lepotica mu vžiga kri la bella fanciulla lo infiamma di passione
pren. take zvijače pri meni ne vžgejo certi trucchi con me non fanno colpo
B) vžgáti se (vžgèm se) | vžígati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. accendersi, incendiarsi, prender fuoco:
suha slama se hitro vžge la paglia secca prende fuoco presto
2. pren. accendersi, avvampare; divampare:
vžgati se v strasti avvampare di passione
v srcu se vžge sovraštvo nel cuore divampa l'odio
Zadetki iskanja
- za2 prep.
I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno
II. (s tožilnikom)
1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello
2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor
3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio
4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone
5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce
6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico
7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza
8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.
9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare
10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto
11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie
12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni
13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo
14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo
15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori
16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo
III. (z orodnikom)
1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola
2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità
3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato
4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio
5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore
6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza
7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno
8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina - zadežíti (-ím) perf. impers. (zmočiti) bagnarsi, inzupparsi:
zadežilo me je do kože mi inzuppai come un pulcino - zajebávati (-am)
A) imperf. vulg.
1. stuzzicare, prendere in giro, coglionare:
vsi ga zajebavajo zaradi tistega kiksa tutti lo prendono in giro per quel suo buco nell'acqua
2. infastidire; vulg. rompere le palle:
avto me spet zajebava l'auto mi rompe di nuovo le palle
B) zajebávati se (-am se) imperf. refl. vulg.
1. scherzare, prendere in giro
2. (truditi se) faticare - zamálo adv.
1. (v predik. rabi) biti zamalo, zdeti se zamalo sentirsi offeso, aversene a male; essere intollerabile per qcn.:
tudi tebi bi se zdelo zamalo, če bi te obrekovali anche tu te ne avresti a male, se si sparlasse di te
2. star. (skoraj) a momenti, per poco, quasi:
zamalo me je postalo strah quasi quasi avevo paura - zamudíti (-ím) | zamújati (-am)
A) perf., imperf.
1. ritardare, venire in ritardo, tardare:
zamuditi službo venire in ritardo in ufficio
tr. (tudi pren.) zamuditi zadnji vlak perdere l'ultimo treno
2. pren. perdere:
zamuditi priložnost perdere l'occasione
3. tr. pren. prendere, costare (molto) tempo:
popravilo me je veliko zamudilo la riparazione mi è costata molto tempo
B) zamudíti se (-ím se) | zamújati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. tardare
2. trattenersi, fermarsi
3. perdere tempo:
zamuditi se z malenkostmi perdere tempo in piccolezze - zanímati (-am)
A) imperf.
1. interessare; essere interessato (a):
zanimajo ga glasba, tuji jeziki, računalništvo lo interessano la musica, le lingue, l'informatica
problem strokovnjake že dolgo zanima è un problema che da tempo interessa gli studiosi, un problema al centro degli interessi degli studiosi
zanima ga ta hiša, ta služba è interessato a questa casa, a questo lavoro
2. pren. (z nikalnico izraža nezanimanje, neprizadetost) non importare; vulg. fregarsene:
vulg. ne zanima me, kaj govorijo ljudje non mi importa cosa dice la gente, me ne frego di quel che dice la gente
3. (zadevati kaj) interessare:
gradnja nove bolnišnice zanima vse prebivalce la costruzione del nuovo ospedale interessa tutta la popolazione
B) zanímati se (-am se) imperf. refl.
1. interessarsi:
zanimati se za vzroke nesreče interessarsi alle cause dell'incidente
včeraj se je nekdo zanimal zate ieri qualcuno chiedeva di te
zanimati se za književnost, šport, politiko interessarsi di letteratura, di sport, di politica
2. (prizadevati se za kaj, zavzemati se za kaj) impegnarsi per qcs.; appoggiare, caldeggiare qcs.:
zanimati se za gradnjo nove knjižnice appoggiare la costruzione della nuova biblioteca - zaplésati (-pléšem) perf.
1. mettersi a ballare; ballare
2. girare, volteggiare:
metulj je zaplesal nad travnikom sul prato volteggiò una farfalla
3. sobbalzare, sussultare:
udaril je po mizi, da so kozarci zaplesali con un pugno sul tavolo fece sobbalzare i bicchieri
4. pren. soffiare impetuoso, imperversare (di uragano)
5. scontrarsi, vedersela con qcn.:
če jo boš še pretepal, bova midva zaplesala non toccarla, se no te la dovrai vedere con me
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
črke, številke so mu zaplesale pred očmi le lettere, i numeri gli ballavano davanti agli occhi
pogled mu je zaplesal po dvorani il suo sguardo vagò per la sala
zdelo se mu je, kot da je vsa soba zaplesala okoli njega gli sembrò che tutta la stanza gli girasse intorno - zasrbéti (-ím) perf.
1. (cominciare a) prudere, pizzicare:
noga ga je zasrbela gli prudeva la gamba
2. pren. venir voglia, desiderare:
ko ga vidim, me zasrbijo pesti, roke quando lo vedo, mi sento prudere le mani
ob glasbi so jo kmalu zasrbeli podplati quando l'orchestrina cominciò a suonare, le venne una voglia matta di ballare
ob pogledu na ves tisti denar so ga zasrbeli prsti al vedere tutti quei soldi si sentì pizzicare le dita
jezik ga je zasrbel, da bi ji povedal, kar ji gre si sentì prudere la lingua dalla voglia di dirle il fatto suo - zašušmáriti (-im) perf. pejor.
1. abborracciare, acciabattare, acciarpare:
novo občinsko poslopje so po mojem zašušmarili secondo me, il nuovo palazzo municipale l'hanno acciarpato
2. massacrare (il malato, l'arto) - zavóljo konj. (zaradi, z rodilnikom) a causa di, per via di; in seguito a; per:
roke se mu tresejo zavoljo bolezni le mani gli tremano a causa della malattia
zavoljo mene per me, quanto a me
zavoljo lepšega pro forma - zazébsti (-zébem) perf.
1. impers. avere, sentire freddo; pren. avere i brividi:
zazeblo ga je v hrbet sentì freddo alla schiena
če se ga spomnim tako strogega in nepopustljivega, me kar zazebe quando me lo ricordo così severo e inflessibile mi vengono ancora i brividi
2. impers. raffreddarsi, fare freddo:
z vetrom, ki je pihal, je zazeblo col vento che soffiava, si fece sentire il freddo, fece freddo - zažúliti (-im) perf. (ožuliti) spellare, sbucciare:
novi škornji so me zažulili ho i piedi spellati dai nuovi stivali - zébsti (zébe) imperf. impers.
1. sentire, provare freddo, infreddolire (tudi pren.):
me zebe kot psa ho, sento un freddo cane
2. fare freddo:
danes zebe oggi fa freddo - zlódej (-a) m
1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!
2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo
3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)
4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!
5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua
6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo
7. pren. (revež) poveraccio:
kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!
8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto
9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
fant je od zlodeja è un dritto
ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo - zóna2 (-e) f brivido:
zona me spreletava, obide mi vengono i brividi - zráven
A) adv.
1. accanto, accosto, allato, dappresso, vicino:
na desni je pošta, tik zraven je trgovina sulla destra c'è l'ufficio postale, subito accanto un negozio
2. (izraža udeleženost pri čem)
biti zraven esserci, esser presente, entrarci
biti zraven samo zaradi lepšega esserci solo per far figura
ostro sodi, zlasti tiste, ki jih ni zraven giudica severamente specie quelli che non ci sono, che non sono presenti
zaradi prehude konkurence ne boš prišel zraven data la forte concorrenza, non ce la farai, non riuscirai
pog. pri vsaki stvari je zraven è un presenzialista
pog. priti zraven unirsi, associarsi
pustite me, jaz nimam nič zraven lasciatemi, io non c'entro niente
3. (izraža dodajanje) per di più, inoltre:
lepa je, pa še bogata zraven è bella e per di più ricca
B) zráven prep. (z rodilnikom)
1. accanto a, vicino a:
tukaj zraven zida qui accanto al muro
2. (za izražanje dodajanja) oltre a, accanto a:
zraven dobrih lastnosti je imel tudi slabe oltre alle virtù aveva anche difetti - zvodíti (zvódim) perf. knjiž.
1. (speljati, pripeljati) portare, condurre
2. (zapeljati) fuorviare
3. (zapeljati) sedurre; depistare; (prevarati) ingannare:
njene oči so ga zvodile lo sedussero i suoi occhi
zvoditi zasledovalce depistare gli inseguitori
tako me ni še nihče zvodil così non mi ha finora ingannato nessuno
4. arruffianare:
knjiž. zvoditi pogovor drugam cambiare discorso
star. zvoditi koga za nos ingannare qcn.; vulg. fregare qcn. - žé adv.
1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita
2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia
3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più
4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me
5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio
6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!
7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi
8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male
9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io
10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti
11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui
12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?
13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono
14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica
15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela - žéjati (-am) imperf.
1. impers. aver sete;
hudo me žeja ho una sete da morire
žejati po, žejati česa aver bisogno di, desiderare
danes ljudi žeja po razvedrilu oggi la gente ha bisogno di svago
2. far venire la sete:
slane jedi žejajo i cibi salati fanno venire la sete