Franja

Zadetki iskanja

  • vrhúnski (-a -o) adj.

    1. di alto livello, di prim'ordine, superiore, di primissima qualità; eccellente, ottimo:
    vrhunska medicina medicina di alto livello, di prim'ordine
    vrhunski športnik fuoriclasse, campione
    vrhunski uspehi successi strepitosi
    agr. vrhunsko vino vino pregiato, vino doc
    vrhunski model top model

    2. publ. (najvišji, vodilni) massimo, top:
    vrhunski funkcionarji i massimi dirigenti
    polit. vrhunski sestanek incontro al vertice
  • vtočíti (vtóčim) perf. versare (dentro, in):
    vtočiti vino v steklenice versare il vino nelle bottiglie
  • vzórec (-rca) m

    1. modello

    2. modulo, schema; falsariga:
    vzorec pisma, prošnje schema di lettera, di domanda

    3. disegno:
    geometrijski, karirasti vzorec disegno geometrico, a quadri

    4. campione, assaggio:
    vzorec blaga assaggio della merce
    vinski vzorec un campione di vino
    representativni vzorec campione rappresentativo
    naključni vzorec campione a scelta casuale
    trg. knjiga vzorcev campionario

    5. geol. campione, testimone; carota

    6. (stereotipen izraz) cliché
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lingv. sklanjatveni, spregatveni vzorec paradigma flessionale
    obrt. norveški vzorec disegno alla norvegese
    vzorec brez vrednosti campione senza valore (tudi pren.)
  • zalogáj (-a) m

    1. boccone, boccata:
    zalogaj kruha boccone di pane
    naloga je prevelik zalogaj za nekoga un compito troppo difficile per qcn.

    2. pren. cibo, pasto:
    ceniti dobro vino in dober zalogaj apprezzare il buon vino e la buona tavola
  • zamákati (-am)

    A) imperf.

    1. gocciolare, gocciare:
    impers. v gornjih nadstropjih zamaka nei piani superiori gocciola

    2. sgocciolare, lasciar passare l'umidità:
    streha zamaka il tetto sgocciola

    3. pren. annaffiare:
    jed zamakati z vinom annaffiare il pasto con del vino

    B) zamákati si (-am si) imperf. refl. bagnarsi:
    pridno zamakati si grla bagnarsi allegramente la gola, bere
  • zaníč

    A) adj. inv.

    1. pren. pessimo; schifoso; brutto; inefficace; malandato:
    zanič vino vino pessimo
    zanič hrana cibo schifoso
    zanič vreme brutto tempo
    zanič zdravila medicine inefficaci
    zanič bolnik malato malandato

    2. inservibile; inabile; sterile:
    zanič stroj apparecchio inservibile
    biti zanič za vojsko essere inabile al servizio militare

    B) zaníč adv. pessimamente; male; stentatamente
  • zatém

    A) adv. dopo; poi; successivamente:
    namočil ga je dež in dan zatem je zbolel si bagnò sotto la pioggia e il giorno dopo era già malato
    najprej je doštudiral, zatem se je zaposlil prima finì gli studi e poi trovò un lavoro

    B) zatém konj.

    1. (pri naštevanju) poi, inoltre:
    izvažali so vino, zatem orožje, volno in platno esportavano vino e inoltre armi, lana, tela

    2. zatem ko (potem ko) dopo che:
    zatem ko je prijatelj odšel, je zazvonilo pri vratih dopo che l'amico se ne fu andato, suonarono alla porta
  • zgovóren (-rna -o) adj.

    1. loquace, ciarliero, comunicativo:
    vino naredi človeka zgovornega il vino rende loquaci

    2. pren. eloquente, espressivo:
    zgovoren dokaz prova eloquente
  • zmehčáti (-ám)

    A) perf. ➞ mehčati

    1. (r)ammorbidire, intenerire; gastr. infrollire:
    zmehčati kožo ammorbidire la pelle
    gastr. zmehčati divjačino infrollire la selvaggina

    2. pren. ammorbidire; rammollire, rendere molle:
    zmehčati koga z grožnjami ammorbidire qcn. con le minacce
    pijača zmehča človeku kolena il vino taglia le gambe
    kem. zmehčati vodo addolcire l'acqua

    B) zmehčáti se (-ám se) perf. refl. ammorbidirsi, (r)ammollirsi; gastr. infrollirsi
  • značáj (-a) m

    1. carattere, indole; genio; fisionomia; pren. pasta:
    dobrodušen, popustljiv, trden, blag značaj indole bonaria, permissiva, forte, mite
    težek, neprijeten značaj un brutto carattere
    biti po značaju dobrodušnež essere una pasta d'uomo
    nacionalni značaj il genio della nazione

    2. pren. (oseba kot nosilec določenih lastnosti) carattere:
    odkrit značaj carattere aperto
    ta človek je brez značaja è un uomo privo di carattere

    3. (značilnost) caratteristica, fisionomia:
    zaradi prezidav je grad zgubil svoj značaj coi lavori di ristrutturazione, il castello ha perduto la sua fisionomia
    agr. značaj vina caratteristiche del vino
    psih. asocialni značaj carattere asociale
  • zorênje (-a) n maturazione (tudi pren.); stagionatura, invecchiamento:
    zorenje grozdja la maturazione dell'uva
    zorenje osebnosti maturazione della personalità
    zorenje sira, vina stagionatura del formaggio, invecchiamento del vino
  • zucca f

    1. bot. buča (Cucurbita maxima):
    zucca marina, selvatica (brionia) bluščec (Bryonia dioica)
    zucca da vino (lagenaria) grljanka, zagrlska buča (Lagenaria vulgaris)
    semi di zucca (brustolini) kulin. pražena bučna semena

    2. šalj. buča:
    zucca pelata na balin obrita glava
    essere senza sale in zucca, essere una zucca imeti prazno bučo
    grattarsi la zucca praskati se po glavi

    3.
    zucca barucca f kulin. pečena buča (na stojnicah v Venetu)
  • zuppa f

    1. juha; čorba:
    zuppa di fagioli, di pesce, di verdura fižolova, ribja, zelenjavna juha
    zuppa inglese angleška juha (slaščica)
    zuppa alla pavese juha pavese
    è tutt'una zuppa pren. je zmeraj eno in isto
    fare la zuppa nel latte, nel vino pomakati (kruh, piškote) v mleko, v vino

    2. pren. zmešnjava; mešanica, kolobocija; dolgovezno nakladanje
    PREGOVORI: se non è zuppa è pan bagnato preg. če ni lonec, je pa pisker
  • žé adv.

    1. già; ormai:
    tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
    vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

    2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
    že ime vse pove il solo nome dice tutto
    že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

    3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
    bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

    4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
    prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
    to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

    5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
    zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

    6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
    daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
    ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
    jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

    7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
    kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

    8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
    piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

    9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
    kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

    10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
    iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

    11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
    ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
    bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

    12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
    kdo ga že išče chi è che lo cerca?
    kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

    13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
    naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

    14. že ... kaj šele già... figurarsi:
    že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

    15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
    že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
    kruha bo že il pane non ci mancherà
    kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
    kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
    kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela
  • želézen (-zna -o) adj.

    1. di ferro:
    železen drog sbarra di ferro

    2. (železov) di ferro, ferroso:
    železna ruda minerale ferroso

    3. pren. forte, di ferro:
    železen stisk roke una forte stretta di mano

    4. pren. di ferro, ferreo; pren. (zelo strog) ferreo, rigido, inflessibile:
    železno zdravje salute di ferro
    železna volja volontà ferrea
    železna disciplina disciplina ferrea

    5. pren. (osnoven) tradizionale, classico:
    ponatisniti železna dela slovenske književnosti ristampare i classici della letteratura slovena
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. potovati z železnim konjičkom viaggiare in automobile
    imeti železne živce avere nervi saldi, d'acciaio
    vladati z železno roko governare col pugno di ferro
    železna blagajna cassaforte
    železna rezerva riserva di sicurezza
    železni ptič aeroplano
    hist. železna devica vergine di Norimberga
    hist., voj. železna srajca cotta di maglia, cotta di ferro
    hist. železna zavesa cortina di ferro
    arheol. železna doba età del ferro
    zool. železna kačica iulide (Julus terrestris)
    rel. železna maša settantesimo della prima messa
    med. železna pljuča polmone d'acciaio
    farm. železno vino ferrochina
    geogr. Železna vrata Porte di ferro
    PREGOVORI:
    stara navada — železna srajca vizio di natura fino a fossa dura
  • žláhten (-tna -o) adj.

    1. nobile:
    žlahtni cilji nobili scopi

    2. agr. scelto:
    žlahtne sorte jablan sorte scelte di meli

    3. star. (plemiški) nobile:
    žlahtna gospa nobil signora
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    piti žlahtno kapljico bere il vino
    bot. žlahtna anemona anemone dei fiorai (Anemone coronaria)
    žlahtna ciklama ciclamino (Cyclamen persicum)
    agr. žlahtna plesen marciume nobile (Botrytis cinerea) (per il vino); muffe (per formaggi erborinati) (Penicillium roqueforti, Penicillium camemberti e sim.)
    metal. žlahtne kovine metalli nobili
    kem. žlahtni plini gas nobili, rari
    metal. žlahtno jeklo acciaio legato
    žlahtnega rodu blasonato
Število zadetkov: 336