Franja

Zadetki iskanja

  • cedíti (-ím)

    A) imperf.

    1. colare, filtrare

    2. secernere

    B) cedíti se (-ím se) perf. refl. colare, gocciolare:
    iz nosa se mi cedi mi gocciola il naso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    cediti besede skozi zobe parlare tra i denti
    (počasi) cediti vino centellinare, sorseggiare il vino
    cediti se komu po čem qcs. far venire a qcn. l'acquolina in bocca
    ti si dobil vse, mi pa sline cedimo tu hai avuto tutto, mentre noi siamo rimasti a bocca asciutta
    pog. cediti jo za kom correre dietro a qcn.
    tam se cedi med in mleko vi scorrono il latte e il miele
    vino se je kar cedilo od mize il vino scorreva a fiumi
  • cél (-a -o)

    A) adj.

    1. intero; integro; intatto; pieno:
    celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
    zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
    sod je cel la botte è piena
    pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
    iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

    2. tutto:
    prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
    celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
    novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

    3. (poudarja pomen samostalnika):
    dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
    za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

    4. (omejuje pomen samostalnika):
    kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
    pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

    5. (poudarja majhno količino):
    prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
    na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
    biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
    to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
    pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
    pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
    tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
    propasti na celi črti fallire su tutta la linea
    pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
    bot. cel list foglia intera
    mat. celo število numero intero
    muz. cel ton tono intero
    tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

    B) céli (-a -o) m, f, n
    to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
    obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
    mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi
  • céna (-e) f

    1. prezzo; costo:
    nizka, visoka, pretirana cena prezzo basso, alto, esagerato, esorbitante
    izvozna, nabavna, konkurenčna, reklamna cena prezzo d'esportazione, d'acquisto, di concorrenza, promozionale
    pren. bratovska cena prezzo di favore
    smešno nizka cena prezzo stracciato
    dnevne cene prezzi correnti
    fiksna cena prezzo fisso
    izklicna cena prezzo base (nell'asta)
    proizvodna cena prezzo di costo
    sezonska cena prezzo stagionale
    cena na debelo, na drobno prezzo all'ingrosso, al minuto
    tovarniška cena prezzo di fabbrica
    dejanska cena prezzo effettivo
    ekonomska cena prezzo economico
    fakturna cena prezzo fatturato
    maksimirana cena prezzo calmierato
    lastna cena prezzo di costo
    tržna cena prezzo di mercato
    prednaročniška cena prezzo di sottoscrizione
    gibanje cen andamento dei prezzi
    zamrznjenje cen congelamento dei prezzi
    cene se dvigajo, rastejo, padajo i prezzi aumentano, crescono, calano
    cena se vrti okoli dvajsettisoč tolarjev il prezzo è attorno ai ventimila talleri
    navijati cene far salire i prezzi
    prodajati po znižanih cenah vendere a prezzi ridotti
    popustiti pri ceni accordare, concedere un ribasso
    prodajati pod ceno vendere sotto prezzo
    subvencioniranje cen sovvenzionamento dei prezzi
    spirala cen in mezd la spirale dei prezzi e dei salari

    2. (vrednost, pomembnost) prezzo; pregio; importanza:
    njegov trud uživa majhno ceno la sua opera è poco apprezzata
    pren. tega ne naredim za nobeno ceno non lo faccio a nessun costo
    pren. kaj storiti za vsako ceno fare qcs. ad ogni costo, costi quel che costi
    PREGOVORI:
    lastna hvala cena mala chi si loda s'imbroda
  • chi

    A) pron. kdor:
    chi cerca, trova kdor išče, najde
    esco con chi mi pare hodim, s komer hočem

    B) pron.

    1. kdor:
    si salvi chi può reši se, kdor se more
    chi volesse provare, è libero di farlo kdor bi želel; naj poskusi

    2. kdor(koli):
    può entrare chi vuole lahko vstopi, kdor želi

    C) pron. eden... drugi; ta... oni:
    chi la pensa in un modo chi nell'altro eden misli tako, drugi drugače

    Č) pron. kdo?:
    chi credi di essere kdo pa misliš, da si?
    chi te lo fa fare? čemu neki?
    ma guarda un po' chi c'è! glej no, kdo je prišel!
  • chiamare

    A) v. tr. (pres. chiamo)

    1. klicati:
    chiamare per nome klicati po imenu
    chiamare il medico poslati po zdravnika
    Dio l'ha chiamato a se Bog ga je vzel k sebi
    essere chiamato a qcs. imeti dar za kaj
    chiamare qcn. alla resa dei conti pren. zahtevati od koga račun
    chiamare alle armi, sotto le armi poklicati v vojsko, pod orožje
    farsi chiamare presto naročiti, naj te zgodaj zbudijo

    2. pravo
    chiamare qcn. in giudizio, in causa koga obtožiti; pren. koga vplesti (v zadevo, akcijo ipd.)

    3. dati ime, imenovati:
    chiamare le cose con il loro nome stvari imenovati s pravim imenom
    chiamare qcn. alla successione koga imenovati za dediča

    4. izvabiti; povzročiti, povzročati (tudi pren.):
    la povertà chiama il disprezzo revščina izvablja prezir
    parole che chiamano disgrazia zlovešče besede

    B) ➞ chiamarsi v. rifl. (pres. mi chiamo) imenovati se:
    si chiama Antonio ime mu je Tone
    questo si chiama parlar chiaro! temu se pravi govoriti jasno!
  • chiaro

    A) agg.

    1. jasen, svetel:
    tempo chiaro jasno vreme

    2. bled (barva):
    blu, rosso chiaro bledo moder, bledo rdeč

    3. bister, čist:
    acqua chiara bistra voda

    4. pren. jasen, razločen; razumljiv:
    immagine chiara jasna podoba; pren. odločen:
    un no chiaro e tondo odločen ne
    essere chiaro biti jasen
    cantarla, dirla chiara pren. biti jasen, govoriti brez dlake na jeziku
    chiaro come la luce del sole jasen ko beli dan
    avere le idee chiare biti si na jasnem, imeti jasne predstave o čem

    5. knjižno znamenit, odličen:
    uno scienziato di chiara fama znamenit znanstvenik
    PREGOVORI: chi vuol dell'acqua chiara vada alla fonte preg. po bistro vodo je treba k izviru

    B) m

    1. jasnina, svetloba:
    chiaro di luna mesečeva svetloba
    con questi chiari di luna pren. v teh hudih časih
    chiaro d'uovo pog. beljak
    mettere in chiaro razjasniti, pojasniti, razčistiti; biti si na jasnem

    2. svetla barva; svetla obleka:
    vestire di chiaro svetlo se obleči, oblačiti

    C) avv. jasno, odkrito, nedvoumno:
    parliamoci chiaro bodimo si na jasnem
    dire chiaro e netto povedati kratko in jasno
    non veder chiaro in qcs. pren. sumiti; zdeti se sumljivo
  • chiēdere*

    A) v. tr. (pres. chiēdo)

    1. vprašati; prositi, naprošati; zahtevati:
    chiedere scusa opravičiti, opravičevati se
    chiedere la mano di una donna, chiedere una donna in sposa zasnubiti žensko
    chiedere un prezzo equo zahtevati primerno ceno

    2. prosjačiti

    3. vpraševati:
    chiedere informazioni vprašati za informacije
    mi chiede sempre tue notizie vedno me sprašuje po tebi

    B) v. intr.

    1. vprašati:
    mi ha chiesto di te vprašal me je po tebi

    2. pog. klicati:
    al telefono chiedono di te kličejo te po telefonu
  • chilo1 m med. prebavni sok:
    fare il chilo pog. počivati po jedi
  • china1 f strmina; pobočje:
    scendere per la china spustiti se po pobočju
    prendere una brutta china pren. kreniti po nevarni poti
    essere sulla china degli anni pren. biti v zrelih letih
  • ci2

    A) pron. nam, nas

    B) pron.

    1. na to, o tem:
    non ci ho fatto caso nisem pazil na to, nisem bil na to pozoren
    ci posso contare? ali lahko računam na to?

    2. pleon.
    in queste cose non ci capisco nulla na te zadeve se nič ne razumem
    ai tuoi figli non ci pensi ti ne misliš na svoje otroke!

    C) avv.

    1. tu, sem; tam, tja:
    sono stato un mese a Roma e mi ci sono trovato bene bil sem mesec dni v Rimu in sem se lepo imel

    2. (z glagolom essere)
    nella stanza c'è una stufa v sobi je peč

    3. tod, od tod:
    per questa strada non ci passa anima viva po tej cesti ne gre živa duša

    4.
    ci vuole potrebno je
    ci corre je razlika
    io ci sto pren. strinjam se, jaz sem za to
    non ci vede, sente bene ne vidi, ne sliši dobro
  • cikcákati (-am) imperf. zigzagare:
    pijanec je cikcakal po pločniku l'ubriaco zigzagava sul marciapiede
  • colare

    A) v. tr. (pres. colo)

    1. cediti

    2. vliti, vlivati, topiti

    3.
    colare a fondo, a picco potopiti

    B) v. intr.

    1. cediti se, teči, kapljati, curljati:
    il sudore gli cola dalla fronte pot mu teče po čelu

    2. puščati:
    il barile cola sodček pušča

    3.
    colare a fondo, a picco potoniti, potopiti, potapljati se
  • combinazione1 f

    1. kombinacija, mešanica

    2. kem. spojina

    3. mat. kombinacija

    4. naključje, slučaj:
    per combinazione slučajno, po naključju
  • commissione f

    1. pravo izvršitev:
    commissione di un reato izvršitev zločina

    2. naročilo:
    eseguire, sbrigare una commissione izvršiti naročilo
    su commissione po naročilu

    3. ekst. trgov. komisija, posredovalnina, provizija

    4. komisija:
    eleggere, nominare una commissione izvoliti, imenovati komisijo
    commissione d'inchiesta preiskovalna komisija
    commissione parlamentare skupščinska komisija
    commissione di fabbrica, commissione interna tovarniški svet
  • con prep. s, z

    1. (označuje druženje)
    vieni con me? ali greš z mano?
    è sposato con una francese poročen je s Francozinjo
    combattere con i nemici bojevati se s sovražniki
    prendersela con qcn. jeziti se na koga, spraviti se na koga

    2. (označuje sredstvo)
    minestra condita con l'olio juha, zabeljena z oljem

    3. (označuje način)
    con fatica s trudom, naporno
    con attenzione pazljivo, pozorno
    starsene con le mani in mano stati prekrižanih rok
    andarsene con la coda fra le gambe stisniti rep med noge

    4. (označuje lastnost, atribut)
    bambina con gli occhi azzurri deklica z modrimi očmi
    scarpe con tacco alto čevlji z visokimi petami
    villa con piscina vila z bazenom

    5. (označuje omejitev)
    con lo studio sono rimasto un po' indietro s študijem sem malo v zamudi
    come va con la salute? kako kaj zdravje? kako kaj z zdravjem?

    6. (označuje vzrok)
    con questo caldo non si può lavorare pri tej vročini se ne da delati

    7. (označuje primerjanje)
    non puoi paragonare la tua situazione con la mia ne moreš primerjati svojega položaja z mojim

    8. (označuje okoliščine in posledice)
    non uscire con questo tempaccio ne hodi ven v takem vremenu

    9. (označuje čas)
    andare a letto con le galline iti spat s kurami, zgodaj leči
    alzarsi con il sole vstajati, ko je dan visok

    10. (označuje dopustnost)
    con tutti i suoi difetti è un bravo ragazzo kljub mnogim napakam je dober fant

    11. (velja kot sklepni izraz)
    con questo, col che:
    e con questo ti saluto tako torej lepo pozdravljen!

    12. (označuje okrepljeno vrednost predloga, prislova ipd.)
    un uomo con in mano la frusta mož z bičem v roki

    13. (uporablja se z nedoločnikom)
    con lo sbagliare si impara na napakah se učimo
    cominciamo col chiarire i termini della questione najprej razčistimo, kako je s stvarjo
  • conforme

    A) agg. podoben; primeren; skladen, ustrezen:
    conforme allo scopo smotrn
    conforme alla legge skladen z zakonom, po zakonu
    essere conforme a qcs. odgovarjati čemu, biti v skladu s čim
    copia conforme prepis, istoveten z izvirnikom

    B) avv. v skladu (s, z)

    C) cong. kot:
    operare conforme dice la legge delati, kot pravi zakon
  • conoscere*

    A) v. tr. (pres. conosco) spoznati; znati; vedeti:
    conoscere una lingua znati jezik
    conoscere a fondo dobro znati
    conoscere per filo e per segno podrobno poznati
    come se non ti conoscessi iron. če te ne bi poznal!
    ma chi ti conosce! kdo pa si ti!
    conoscere qcn. di vista, di persona,, di fama koga poznati navidez, osebno, po slovesu
    conoscere per sentito dire vedeti kaj po pripovedovanju
    mai visto né conosciuto nikoli ga nismo ne videli ne slišali zanj
    conoscere i propri polli pren. vedeti, s kom imamo opraviti
    conoscere alla voce, dal modo di camminare prepoznati po glasu, po hoji
    conosce il suo mestiere zna svoj posel, razume se na svoj posel

    B) ➞ conoscersi v. rifl. (pres. mi conosco) poznati se
    PREGOVORI: nelle sventure si conoscono gli amici preg. v nesreči spoznaš prijatelja
    ai calci si conosce il mulo preg. po šapah spoznaš leva
  • consēnso m privolitev, pristanek, pristajanje, soglasje, konsenz:
    consenso generale, comune obče soglasje, splošni konsenz
    dare il proprio consenso privoliti
    per tacito consenso po tihi privolitvi
    di consenso soglasno
    il romanzo ha ottenuto un largo consenso di pubblico e di critica roman je naletel na velik uspeh pri bralcih in kritikih
  • considerazione f

    1. upoštevanje, poštev, preudarjanje, preudarek, presoja:
    dopo attenta considerazione po temeljitem preudarku
    degno di considerazione važen, upoštevanja vreden
    prendere in considerazione upoštevati

    2. spoštovanje, obzir, ugled:
    avere in considerazione qcn. koga ceniti

    3. previdnost, preudarnost:
    uomo senza considerazione nepremišljen človek

    4. razmišljanje, opazka:
    brevi considerazioni sull'accaduto nekaj kratkih opazk o dogodku
  • contadinēsco agg. (m pl. -chi)

    1. kmečki:
    alla contadinesca po kmečko

    2. (villano, grossolano) kmetavzarski, neotesan, grob