gallina f zool. kokoš:
gallina da uova jajčarica, kokoš nesnica
gallina da carne kokoš za zakol
gallina faraona pegatka
cervello di gallina pren. kurja pamet
latte di gallina šodo; pren. ptičje mleko
zampe di gallina krace, čačke, nečitljiva pisava
andare a letto con le galline pren. hoditi s kurami spat
PREGOVORI: gallina vecchia fa buon brodo preg. stara kokoš, dobra juha
meglio un uovo oggi che una gallina domani preg. bolje vrabec v roki kot golob na strehi
Zadetki iskanja
- gallo1
A) m
1. zool. petelin (Gallus gallus):
gallo cedrone ruševec (Tetrao urogallus)
2.
al canto del gallo ob svitu, ko zapoje petelin
fare il gallo pren. peteliniti se, šopiriti se
essere il gallo della checca biti ljubljenec žensk
è più bugiardo d'un gallo laže, kot pes teče
B) agg. invar.
peso gallo šport bantam kategorija (boks) - gamba f
1. anat. noga:
le gambe del cavallo konjske noge
raddrizzare le gambe ai cani pren. zamorca prati, hoteti doseči nemogoče
avere buona gamba pren. biti dober hodec, biti dober v nogah
avere gamba a qcs. biti nadarjen, pripraven za kaj
rimettersi in gamba okrevati; pren. opomoči si, postaviti se na noge
essere in gamba biti čil, pren. biti sposoben, dober v čem:
un medico in gamba dober zdravnik
fare il passo secondo la gamba pren. ravnati se po svojih sposobnostih
distendere, tirare le gambe pren. umreti
darsela a gambe popihati jo, odnesti pete
andare a gambe all'aria pasti vznak; pren. propasti
mettersi la strada fra le gambe vzeti pot pod noge
mettersi le gambe in capo, in collo oddirjati
cavare le gambe poceni, srečno se izmazati
prendere qcs. sotto gamba površno, lahkomiselno se lotiti česa
starsene con la coda fra le gambe biti kot polit cucek (biti potrt, osramočen, razočaran)
ha due gambe stupende ima čudovite noge
2. noga (predmeta):
le gambe del letto posteljne noge
3. hlačnica
4. pokončna črta - gambero m
1. zool. rak:
gambero di fiume potočni rak, jelševec, koščak (Astacus astacus)
2. pren.
rosso come un gambero rdeč kot kuhan rak
fare come i gamberi pren. iti rakovo pot
3. huda napaka - gatto m (f -ta)
1. zool. maček (Felis catus)
gatto selvatico divja mačka (Felis silvestris)
2.
gatto frustato pren. polit cucek
mal gatto lisjak, prevejanec, tat
essere come cani e gatti biti si kot pes in mačka
essere in quattro gatti biti v majhnem številu, biti le za vzorec
musica da gatti pren. mačja godba, kot bi mačko vlekel za rep
gatto a nove code hist. bič
il Gatto con gli stivali Obuti maček
3. voj. hist. oven
4.
gatto delle nevi snežni teptalnik
5.
gatto selvaggio divja stavka - gazzēlla f
1. zool. gazela (Gazella)
2.
essere agile come una gazzella biti gibek kot gazela
occhi da gazzella gazelje oči
3. pren. žarg. hiter policijski, karabinjerski avto - gemēllo
A) agg.
1. dvojčičen:
fratelli gemelli brata dvojčka
2. podoben, popolnoma enak:
anime gemelle sorodni duši
B) m
1. dvojček:
si somigliano come due gemelli podobna sta si kot dvojčka
2. (zlasti v pl.) manšetni gumbi - gentiluōmo m (pl. -mini)
1. star. plemič; žlahtnik, plemenitaš:
gentiluomo di corte dvorni komornik, dvorjan
2. gospod; gentleman:
si comporta sempre da gentiluomo vedno se vede kot pravi gentleman - ghiro m
1. zool. polh (Glis glis)
2.
dormire come un ghiro pren. spati kot polh - gíbčen (-čna -o) adj.
1. mobile, agile; mosso, vivace:
gibčni prsti agili dita
gibčno telo corpo agile
gibčen kot vrtavka vivace come una trottola
2. (sposoben se prilagajati času, razmeram) agile, vivace:
biti gibčnega duha essere vivace, agile di spirito - giglio m (pl. -gli)
1. bot. bela lilija (Lilium candidum)
giglio gentile turška lilija (Lilium martagon)
2. zool.
giglio di mare morska lilija, aktinija (Actinia)
3. pren. lilija:
pura come un giglio čista kot bela lilija (dekle) - ginōcchio m (pl. -chi, f -chia)
1. anat. koleno:
articolazione del ginocchio kolenski zglob
piegare il ginocchio poklekniti; pren. upogniti koleno, ponižati se
stare in ginocchio klečati
gettarsi alle ginocchia di qcn. vreči se komu pred noge
mettere in ginocchio qcn. koga premagati, spraviti koga na kolena
far venire il latte alle ginocchia biti hudo dolgočasen, biti zabit kot tele
2. koleno (del hlač)
3. tehn. koleno:
a ginocchio kolenast
4. srednji del vesla - giocare, giuocare
A) v. intr. (pres. giōco, giuōco)
1. igrati, igrati se:
giocare a palla žogati se
giocare a bocce balinati
giocare a mosca cieca igrati se slepe miši
giocare alle carte kartati
giocare netto, pulito igrati pošteno, fair
giocare con le parole pren. igrati se z besedami
giocare a carte scoperte pren. igrati z odprtimi kartami
a che gioco giochiamo? pren. kakšno igro se gremo?, kaj se gremo?
gioca con quel poveraccio come il gatto col topo s tem ubožcem se igra kot mačka z mišjo
2. igrati (na), staviti:
giocare al totocalcio igrati športno napoved
giocare forte visoko staviti
3. šport igrati:
giocare a tennis igrati tenis
giocare in casa igrati doma, na domačen igrišču
giocare fuori casa igrati v gosteh, gostovati
giocare alla destra igrati na desnem krilu
4. pren. igrati se, poigravati se, odsevati, bleščati se:
il sole gioca sull'acqua sonce se leskeče na vodi
5. pren. odločati, stopiti v igro, biti na potezi:
in situazioni del genere gioca la fortuna v takšnih okoliščinah odloča sreča
B) v. tr.
1. igrati (s čim, na kaj):
giocare l'asso di briscola igrati z asom, vreči asa
giocare tutte le carte igrati na vse karte
giocare un brutto tiro a qcn. pren. grdo jo komu zagosti
2. staviti (pri igri):
giocare, giuocare, giocarsi centomila lire staviti sto tisoč lir
giocarsi l'osso del collo, l'anima pren. staviti na vse
ci giocherei la camicia pren. glavo stavim
3. tvegati, postaviti na kocko, zaigrati:
con le sue pazzie si sta giocando il posto z neumnim početjem postavlja na kocko svoj položaj
si è giocato l'eredità zaigral, zapravil je dediščino
4. premikati:
giocare il ginocchio premikati koleno
5. pren. prevarati, ogoljufati, potegniti, izigrati:
ci ha giocato come ha voluto izigral nas je, kot se mu je zahotelo - giorno m
1. dan:
giorno feriale delovni dan
giorno festivo praznik
è l'uomo del giorno junak dneva je
i fatti del giorno najnovejši dogodki
mettersi, stare al giorno biti na tekočem
giorni or sono nedavno
a giorni kmalu, čez nekaj dni
di giorno in giorno iz dneva v dan
da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
un giorno nekega dne
sul far del giorno ob svitu
fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
illuminare a giorno močno osvetliti
chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
oggi giorno dandanes
ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi
2. praznik, dan:
il giorno della mamma materinski dan
3.
punto a giorno ažur
PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna - giro
A) m
1. krog; obod, obseg:
il giro delle mura krog obzidja
prendere in giro pren. norčevati se, šaliti se
distaccare, battere di un giro l'avversario šport prehiteti nasprotnika za cel krog
2. kroženje, vrtenje, obrat:
i giri dei pianeti kroženje planetov
i giri del motore obrati motorja
giro di vite pren. omejitveni poseg, restrikcija
essere su di giri biti razvnet, razpoložen
essere giù di giri biti potrt, pobit
giro d'orizzonte pren. splošen pregled, pregled v glavnih črtah
giro di boa pren. odločilen preobrat
3. pot, obhod:
il giro del medico per le visite zdravniška vizita
fare un giro turistico dei laghi napraviti turističen izlet k jezerom
giro artistico šport umetniška turneja
donna di giro prostitutka
4. ekst. pot, hoja, sprehod:
andare in giro iti na potep
fare un giro in città iti po mestu
5. šport (kolesarska, avtomobilska) dirka:
giro d'Italia dirka po Italiji
giro di Francia dirka po Franciji
6. obtok, kroženje, pot, potek:
il giro del denaro denarni obtok
il giro della pratica admin. potek zadeve, postopek v zadevi
mettere in giro voci tendenziose širiti tendenciozne govorice
7. pren. časovno obdobje:
nel giro di tre mesi si ammalò e morì v treh mesecih je zbolel in umrl
8. vrsta, izmena:
è il vostro giro vi ste na vrsti
9. krog, krogi, področje, okolje:
il giro dello spionaggio industriale področje industrijskega vohunstva
essere nel giro degli stupefacenti biti vpleten v trgovino z mamili
un giro losco sumljivi ljudje, sumljiva druščina
essere nel giro imeti trdno zaslombo, imeti dobre zveze
10. pren. poslovanje:
giro d'affari poslovni promet, realizacija
B) agg. mat.
angolo giro polni kot - giù
A) avv.
1. dol, doli:
scendi subito giù! pridi takoj dol!
venite a giocare giù in cortile pridite se igrat na dvorišče
andare su e giù hoditi gor in dol, sem in tja
andare giù pren. oslabeti, iti na slabše
essere giù di moda zastareti, iti iz rabe
non mi va giù ne morem požreti, pogoltniti (tudi pren.);
buttare giù podreti, porušiti; strmoglaviti:
hanno buttato giù il governo strmoglavili so vlado
buttare giù la pasta pog. dati kuhati testenine
buttare giù un boccone pren. kaj mimogrede prigrizniti
buttare giù un'idea, due righe na hitro orisati, skicirati zamisel
buttarsi giù leči; pren. zgubiti pogum, obupati
mandare giù il rospo pren. molče požreti nasilje, objestnost, nesramnost
mettere giù odložiti:
mettere giù il soprabito odložiti, sleči površnik
tirare giù i santi del cielo pren. pridušati se, preklinjati
venire giù ekst. podreti se:
non mi muovo nemmeno se viene giù il mondo ne premaknem se od tod, pa če se svet podre
viene giù un'acqua! lije kot iz škafa!
2. giù giù (za izražanje dolgega, počasnega premikanja navzdol):
si calava giù giù lungo la facciata della casa con una fune počasi se je spuščal z vrvjo po pročelju hiše
3. (v eliptičnih izrazih prigovarjanja, ukaza, jeze ipd.)
giù da quella sedia! dol s stola!
giù le mani! roke dol!
giù la maschera! pren. dovolj pretvarjanja!
e giù botte da orbi nato pa so padle batine
4.
in giù navzdol:
è caduto a testa in giù padel je z glavo navzdol
5.
da, di giù od spodaj:
il rumore viene di giù hrup prihaja od spodaj
da giù in su od spodaj navzgor
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod, z vseh strani
6.
su per giù, giù di lì približno, nekako:
ha su per giù quarant'anni star je približno štirideset let
saremo in venti o giù di lì kakih dvajset nas bo
B) prep.
giù per po:
se ne veniva giù per il sentiero prihajal je po stezi
andare su e giù per la strada, per la piazza, per la stanza hoditi gor in dol po ulici, po trgu, po sobi - giumēlla f prgišče:
una giumella di farina prgišče moke
quattrini a giumelle denarcev kot pečka - gládko adv.
1. liscio:
vse je šlo gladko kot po maslu tutto è andato liscio
gladko počesani lasje capelli pettinati lisci
2. correttamente, scioltamente:
gladko govori več jezikov parla correttamente varie lingue
3. del tutto, di sana pianta:
gladko si kaj izmisliti inventare qcs. di sana pianta
4. decisamente:
kaj gladko zavrniti respingere qcs. decisamente - gláva (-e) f
1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
glava mu je omahnila la testa gli crollò
z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
klobuk sneti z glave togliersi il cappello
udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
glava iz mavca testa di gesso
glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
umivati si glavo lavarsi la testa
skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
glavo pokonci su, coraggio
pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
odmajati z glavo scrollare il capo
pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
bati se za svojo glavo temere per la propria vita
staviti glavo scommetterci la testa
pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
kaj plačati z glavo pagare con la vita
za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita
2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
izbiti si iz glave togliersi dalla testa
pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
ne iti v glavo non andare in testa
stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
delati po svoji glavi fare di testa propria
posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
delati z glavo lavorare di testa
pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà
3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
učena glava studioso, erudito
visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
kronana glava testa coronata
4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
glava gibanja il cervello del movimento
glava družine capofamiglia
5. (glavi podoben del česa):
glava kolone testa della colonna
glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
voj. glava rakete ogiva del missile
6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
glava časopisa testata di un giornale
glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera
7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
brisalna glava testina di cancellazione
čitalna glava testina di lettura
pisalna glava testina di registrazione
8. (v pisalnem stroju)
pisalna glava testina di stampa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
imeti prazno glavo non sapere niente
imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
nositi glavo pokonci andare a testa alta
odnesti celo glavo salvare la pelle
posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
znati iz glave sapere a memoria
zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
(ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
izpuhteti iz glave passare di mente
priti ob glavo morire ammazzato
stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
alp. glava cepina testa della piccozza
anat. mišična glava parte superiore del muscolo
elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
etn. lovec na glave cacciatore di teste
film. filmska glava titoli di testa
glava sekire testa della scure
strojn. glava stružnice testa portamandrini
strojn. frezalna glava testa universale
strojn. vrtalna glava portapunta
strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
glava kovice testa del rivetto
žel. tirnična glava il fungo della rotaia
PREGOVORI:
zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
več glav več ve quattro occhi vedono meglio
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe - gnêsti (gnêtem)
A) imperf. impastare, modellare (l'argilla, la cera); gualcire
B) gnêsti se (gnêtem se) imperf. refl. accalcarsi, pigiarsi, addensarsi:
množica se je gnetla na trgu la folla si addensava nella piazza
gnesti se kot sardine v konzervi stare come acciughe in barile