Franja

Zadetki iskanja

  • imbarazzato agg. (ki je) v zadregi
    avere lo stomaco imbarazzato imeti pokvarjen želodec
  • imboccatura f

    1. dohod; odprtina; ustje:
    l'imboccatura del porto dohod v pristanišče

    2. glasba ustnik; nastavek (položaj ustnic na ustniku):
    avere una buona imboccatura imeti lep nastavek
    non avere l'imboccatura a qcs. pren. ne imeti daru za kaj

    3. žvale
  • immaginazione f

    1. domišljija; predstavna zmožnost; imaginacija:
    avere un'immaginazione inesauribile imeti neizčrpno domišljijo
    neanche per immaginazione sploh ne, nikakor ne

    2. predstavljanje

    3. neobstoječa stvar, plod domišljije:
    è solo una tua immaginazione to si samo domišljaš
  • impaziēnte1 agg.

    1. knjižno nepotrpežljiv, ki ne trpi:
    essere impaziente di freno ne trpeti zavor, ovir

    2. nestrpen, jezljiv, živčen:
    essere impaziente coi figli ne imeti potrpljenja z otroki

    3. nestrpen, neučakan:
    sono impaziente di partire nestrpno čakam odhod
  • impegno m

    1. obveza, obveznost:
    assumere, contrarre un impegno obvezati se
    far fronte, adempire agli impegni izpolniti obveze
    avere molti impegni imeti veliko obveznosti
    senza impegno neobvezno

    2. pridnost, vnema, prizadevnost, zavzetost:
    lavorare con impegno, con grande impegno delati pridno, z veliko vnemo

    3. polit. angažiranost, angažma
  • impressione f

    1. vtis, odtis

    2. pren. občutek:
    impressione di freddo občutek mraza

    3. pren. vtis:
    avere l'impressione che... imeti vtis, da...
    fare buona, cattiva impressione narediti dober, slab vtis
    fare impressione začuditi; prestrašiti, osupiti

    4. tisk izdaja; natis:
    seconda impressione drugi ponatis
  • incantare

    A) v. tr. (pres. incanto)

    1. čarati

    2. pren. očarati, začarati:
    incantare la fame pren. utešiti lakoto
    incantare la nebbia pren. imeti hudirjevo srečo
    incantare i serpenti ukrotiti kače (z glasbo)

    3. zapeljati, zamakniti

    B) ➞ incantarsi v. rifl. (pres. mi incanto)

    1. zamakniti se; zastati:
    incantarsi a guardare zagledati se

    2. ustaviti, ustavljati se:
    la macchina si è incantata stroj se je ustavil
  • inclinazione f

    1. naklon, nagib

    2. mat. naklonski kot
    inclinazione magnetica fiz. magnetna inklinacija
    inclinazione dell'asse di rotazione astr. naklon rotacijske osi

    3. pren. nagnjenje:
    inclinazione allo studio nagnjenje, veselje za študij
    avere, sentire inclinazione per qcn. čutiti nagnjenje do koga, biti komu naklonjen, imeti koga rad
  • incontro1 m

    1. srečanje, srečevanje; snidenje:
    fare un brutto incontro imeti neprijetno srečanje
    incontro di ministri ministrsko srečanje

    2. stičišče

    3. naklonjenost, uspešnost; odmevnost:
    moda di grande incontro zelo uspešna, odmevna moda

    4. šport srečanje, tekma:
    incontro di calcio nogometna tekma
  • individualità f individualnost, individualiteta, oseba, osebnost; posebnost, izvirnost; posameznost:
    avere una spiccata individualità imeti izrazito osebnost
    una delle più brillanti individualità nel campo della ricerca ena najsijajnejših osebnosti na področju znanstvenega raziskovanja
  • indōsso avv. (addosso) na sebi:
    portare, avere indosso imeti na sebi, nositi (oblačilo)
  • intenzionato agg. namenjen:
    essere intenzionato (di) nameravati
    essere bene, male intenzionato imeti dobre, slabe namene
  • interès (-ésa) m

    1. (korist) interesse; tornaconto, utilità:
    braniti interese skupnosti agire nel pubblico interesse
    delati v svojem interesu fare il proprio interesse
    jur. pravni interes interesse legittimo

    2. (zanimanje, nagnjenje, potreba, želja) interesse:
    imeti velik interes za kaj avere grande interesse per qcs., interessarsi di qcs.
  • istórija (-e) f

    1. pl. istorije (izmišljotine) storie, fandonie, frottole

    2. pren. (neprijeten dogodek, afera) storia, vicenda; relazione amorosa:
    imeti neko istorijo avere una storia
  • izbíra (-e) f

    1. scelta; cernita;
    izbira poklica scelta della professione
    ne imeti druge izbire non avere altra scelta

    2. trg. scelta, assortimento:
    bogata izbira vzorcev za tapete un vasto assortimento di parati
  • izhòd (-óda) m

    1. uscita:
    množica se pomika proti izhodu la moltitudine si muove verso l'uscita
    glavni, stranski izhod uscita principale, secondaria
    zasilni izhod uscita di sicurezza, provvisoria, di fortuna
    anat. medenični izhod osso pubico

    2. (zapustitev prostora) (via d') uscita; voj.
    imeti izhod avere libera uscita
  • izobílje (-a) n

    1. abbondanza:
    živeti v izobilju vivere, nuotare nell'abbondanza
    imeti vsega v izobilju avere in abbondanza

    2. massa, dovizia
  • jásen (-sna -o)

    A) adj.

    1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
    jasno vreme tempo sereno
    jasen tolmun un limpido tonfano
    jasna mesečina chiaro di luna
    inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
    pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno

    2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
    jasen glas voce chiara
    jasne besede discorso lineare

    3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
    jasne ideje idee chiare
    jasen dokaz chiara prova
    ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
    jasen odgovor risposta inequivocabile

    4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
    bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
    jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso

    5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
    jasen smeh riso schietto
    spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
    videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza

    B) jásni (-a -o) m, f, n
    menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
    priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
    priti si na jasno venire in chiaro
    biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs.
  • jésti (jém) imperf. ➞ pojesti

    1. mangiare:
    jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
    jesti kot ptič mangiare pochissimo
    drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
    pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
    jesti po naročilu mangiare alla carta
    jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
    jesti zastonj sbafare
    jesti na prostem mangiare al sacco

    2. tr. mangiare:
    jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
    jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
    jesti nemastno mangiare in bianco

    3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
    gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
    rja je železo la ruggine corrode il ferro
    voda je zemljo l'acqua asporta la terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
    pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
    jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
    jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
    ne imeti česa jesti non aver da mangiare
    PREGOVORI:
    kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi
  • jêzik (-íka) m

    1. (organ) lingua:
    zgornji del jezika dorso della lingua
    konica jezika apice della lingua
    otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

    2. gastr. (živalski jezik) lingua:
    goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
    prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

    3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
    ognjeni jeziki lingue di fuoco
    jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
    jezik pri denarnici linguetta del portamonete

    4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
    kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
    ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

    5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
    govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
    lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
    klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
    germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
    aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
    kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
    angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
    knjižni jezik lingua letteraria
    ljudski jezik parlata popolare
    manjšinski jezik lingua della minoranza
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    občevalni jezik linguaggio popolare
    otroški jezik linguaggio infantile
    svetovni jezik lingua mondiale
    učni jezik lingua di insegnamento
    zvrstni jezik linguaggio settoriale

    6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
    paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
    sam jezik ga je è bravo solo a parole
    pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

    7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
    kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
    matematični jezik linguaggio della matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
    jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
    tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
    jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
    jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
    brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
    jezik za zobe! acqua in bocca!
    držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
    opletati, otresati jezik sparlare, criticare
    pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
    vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
    lomiti si jezik parlucchiare una lingua
    pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
    kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
    polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
    govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
    imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
    prijeti koga za jezik prendere uno in parola
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
    imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
    imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
    imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
    etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
    geol. jezik roccia intrusiva
    bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
    bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
    geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
    bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
    zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
    inform. programski jezik linguaggio di programma
    med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
    umetni jezik lingua artificiale
    PREGOVORI:
    kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
    jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole