imbarazzato agg. (ki je) v zadregi
avere lo stomaco imbarazzato imeti pokvarjen želodec
Zadetki iskanja
- imboccatura f
1. dohod; odprtina; ustje:
l'imboccatura del porto dohod v pristanišče
2. glasba ustnik; nastavek (položaj ustnic na ustniku):
avere una buona imboccatura imeti lep nastavek
non avere l'imboccatura a qcs. pren. ne imeti daru za kaj
3. žvale - immaginazione f
1. domišljija; predstavna zmožnost; imaginacija:
avere un'immaginazione inesauribile imeti neizčrpno domišljijo
neanche per immaginazione sploh ne, nikakor ne
2. predstavljanje
3. neobstoječa stvar, plod domišljije:
è solo una tua immaginazione to si samo domišljaš - impaziēnte1 agg.
1. knjižno nepotrpežljiv, ki ne trpi:
essere impaziente di freno ne trpeti zavor, ovir
2. nestrpen, jezljiv, živčen:
essere impaziente coi figli ne imeti potrpljenja z otroki
3. nestrpen, neučakan:
sono impaziente di partire nestrpno čakam odhod - impegno m
1. obveza, obveznost:
assumere, contrarre un impegno obvezati se
far fronte, adempire agli impegni izpolniti obveze
avere molti impegni imeti veliko obveznosti
senza impegno neobvezno
2. pridnost, vnema, prizadevnost, zavzetost:
lavorare con impegno, con grande impegno delati pridno, z veliko vnemo
3. polit. angažiranost, angažma - impressione f
1. vtis, odtis
2. pren. občutek:
impressione di freddo občutek mraza
3. pren. vtis:
avere l'impressione che... imeti vtis, da...
fare buona, cattiva impressione narediti dober, slab vtis
fare impressione začuditi; prestrašiti, osupiti
4. tisk izdaja; natis:
seconda impressione drugi ponatis - incantare
A) v. tr. (pres. incanto)
1. čarati
2. pren. očarati, začarati:
incantare la fame pren. utešiti lakoto
incantare la nebbia pren. imeti hudirjevo srečo
incantare i serpenti ukrotiti kače (z glasbo)
3. zapeljati, zamakniti
B) ➞ incantarsi v. rifl. (pres. mi incanto)
1. zamakniti se; zastati:
incantarsi a guardare zagledati se
2. ustaviti, ustavljati se:
la macchina si è incantata stroj se je ustavil - inclinazione f
1. naklon, nagib
2. mat. naklonski kot
inclinazione magnetica fiz. magnetna inklinacija
inclinazione dell'asse di rotazione astr. naklon rotacijske osi
3. pren. nagnjenje:
inclinazione allo studio nagnjenje, veselje za študij
avere, sentire inclinazione per qcn. čutiti nagnjenje do koga, biti komu naklonjen, imeti koga rad - incontro1 m
1. srečanje, srečevanje; snidenje:
fare un brutto incontro imeti neprijetno srečanje
incontro di ministri ministrsko srečanje
2. stičišče
3. naklonjenost, uspešnost; odmevnost:
moda di grande incontro zelo uspešna, odmevna moda
4. šport srečanje, tekma:
incontro di calcio nogometna tekma - individualità f individualnost, individualiteta, oseba, osebnost; posebnost, izvirnost; posameznost:
avere una spiccata individualità imeti izrazito osebnost
una delle più brillanti individualità nel campo della ricerca ena najsijajnejših osebnosti na področju znanstvenega raziskovanja - indōsso avv. (addosso) na sebi:
portare, avere indosso imeti na sebi, nositi (oblačilo) - intenzionato agg. namenjen:
essere intenzionato (di) nameravati
essere bene, male intenzionato imeti dobre, slabe namene - interès (-ésa) m
1. (korist) interesse; tornaconto, utilità:
braniti interese skupnosti agire nel pubblico interesse
delati v svojem interesu fare il proprio interesse
jur. pravni interes interesse legittimo
2. (zanimanje, nagnjenje, potreba, želja) interesse:
imeti velik interes za kaj avere grande interesse per qcs., interessarsi di qcs. - istórija (-e) f
1. pl. istorije (izmišljotine) storie, fandonie, frottole
2. pren. (neprijeten dogodek, afera) storia, vicenda; relazione amorosa:
imeti neko istorijo avere una storia - izbíra (-e) f
1. scelta; cernita;
izbira poklica scelta della professione
ne imeti druge izbire non avere altra scelta
2. trg. scelta, assortimento:
bogata izbira vzorcev za tapete un vasto assortimento di parati - izhòd (-óda) m
1. uscita:
množica se pomika proti izhodu la moltitudine si muove verso l'uscita
glavni, stranski izhod uscita principale, secondaria
zasilni izhod uscita di sicurezza, provvisoria, di fortuna
anat. medenični izhod osso pubico
2. (zapustitev prostora) (via d') uscita; voj.
imeti izhod avere libera uscita - izobílje (-a) n
1. abbondanza:
živeti v izobilju vivere, nuotare nell'abbondanza
imeti vsega v izobilju avere in abbondanza
2. massa, dovizia - jásen (-sna -o)
A) adj.
1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
jasno vreme tempo sereno
jasen tolmun un limpido tonfano
jasna mesečina chiaro di luna
inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno
2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
jasen glas voce chiara
jasne besede discorso lineare
3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
jasne ideje idee chiare
jasen dokaz chiara prova
ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
jasen odgovor risposta inequivocabile
4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso
5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
jasen smeh riso schietto
spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza
B) jásni (-a -o) m, f, n
menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
priti si na jasno venire in chiaro
biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs. - jésti (jém) imperf. ➞ pojesti
1. mangiare:
jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
jesti kot ptič mangiare pochissimo
drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
jesti po naročilu mangiare alla carta
jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
jesti zastonj sbafare
jesti na prostem mangiare al sacco
2. tr. mangiare:
jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
jesti nemastno mangiare in bianco
3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
rja je železo la ruggine corrode il ferro
voda je zemljo l'acqua asporta la terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
ne imeti česa jesti non aver da mangiare
PREGOVORI:
kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi - jêzik (-íka) m
1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida
2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata
3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete
4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua
5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale
6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue
7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole