navdíh (-a) m ispirazione; estro, knjiž. afflato:
dati, dobiti navdih za kaj ispirare, essere ispirato da
pesniški navdih ispirazione poetica; estro, afflato poetico
Zadetki iskanja
- navédba (-e) f indicazione; dato, riferimento; dichiarazione; citazione; allegazione:
navedba rojstnega kraja indicazione del luogo di nascita
navedbe so resnične i dati (riportati) rispondono a verità
zgodovinske navedbe riferimenti storici
jur. navedbe obtožnice le dichiarazioni dell'accusa - navédek (-dka) m
1. (citat) citazione
2. dato:
biografski navedki dati biografici - nékaj (nečésa)
A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
PREGOVORI:
boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente
B) nékaj adv.
1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno
2. pren. un po', un tantino, alquanto:
kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati
3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
nekaj več ali manj suppergiù, più o meno - neprávi (-a -o) adj. non giusto, scorretto, sbagliato; falso; artificiale; improprio:
dati neprave podatke fornire false generalità
lotiti se česa z neprave strani affrontare qcs. dal verso sbagliato
piti nepravo kavo bere surrogato di caffè
obrniti se na nepravi naslov rivolgersi alla persona sbagliata
neprava svila seta artificiale
nepravi biseri perle false
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. neprava premica, ravnina, točka retta, piano, punto infinitamente distante
nepravi ulomek frazione impropria
anat. neprava rebra costole false, mendose
lingv. nepravi predlogi locuzioni prepositive
biol. neprava dvospolnost pseudoermafroditismo
lingv. neprava pripona suffisoide
zool. nepravi vampir megaderma (Megaderma) - neràd (-ráda -o) adj. (v adv. rabi) malvolentieri, a malincuore, controstomaco; knjiž. obtorto collo:
nerad hodi v šolo frequenta la scuola malvolentieri
ta krompir se nerad kuha questa specie di patate si cuoce male
rad ali nerad kaj napraviti fare qcs. di buona o di mala voglia, volente o nolente
pren. denar mu gre nerad iz rok è un tirchio, un avaraccio
pog. nerad dati (denar) sganciare
nerad kaj storiti riluttare a
nerad odpotovati riluttare a partire - nero
A) agg.
1. črn:
abito nero črna obleka
acqua nera črna, motna voda
caffè nero črna kava
occhiali neri črni naočniki
oro nero črno zlato, nafta
pane nero črni kruh
pioppo nero bot. črni jagnjed, topol (Populus nigra)
vino nero črno (temnordeče) vino
vomito nero med. črni izbljuvek
2. ekst. črn, umazan:
mani nere umazane roke
pozzo nero greznica
3. črn (kot znak žalovanja):
cravatta nera črna kravata
4. pren. črn, fašističen:
brigate nere črne brigade
camicia nera črnosrajčnik
5. pren. črn, klerikalen:
aristocrazia nera črna aristokracija
6. pren. črn, nesrečen; ekst. nasilen, mračen:
giorni neri črni dnevi
umorismo nero črni humor
essere nero in volto biti mrkega obraza
7. pren. črn, nepošten, nezakonit:
trgov. borsa nera, mercato nero črna borza, črni trg
fondi neri črni fondi
libro nero črna knjiga
8. pren. črn, okruten, podel, zločinski:
anima nera podla duša
bestia nera strah, bavbav
cronaca nera publ. črna kronika
pecora nera črna ovca
punto nero črna pika, madež, greh
9. pren. črn (ki je v zvezi s hudičem):
messa nera črna maša
10. hist. črn:
guelfo di parte nera črni gvelf
B) m
1. črnina, črna barva, črno:
mettere nero su bianco pren. dati črno na belo, zapisati
vestire di nero obleči se v črno
2. črnilo; črnina; črno, črna snov:
nero animale živalsko oglje
nero di anilina kem. anilinsko črnilo
nero di palladio, di platino, di rodio paladijeva, platinova, rodijeva črnina
nero di seppia zool. sipje črnilo
3. umet. sepija
4. ekst. črni (šahovski igralec s črnimi figurami); igre črno (pri ruleti)
5. ekst. črnec
6. pren. fašist
7. pren. klerikalec
8. hist. črni (za časa italijanskih komun)
9. agr. (fumaggine) črnoba - níz (-a) m
1. filo:
niz biserov filo di perle
2. (vrsta, linija) fila; sequenza:
stavek je niz besed la frase è una sequenza di parole
3. (množina) serie; gamma; filza; sfilza, sequela:
niz biserov una filza di perle
4. šport. set
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
niz podatkov serie di dati
inform. niz podatkov archivio dati
izhodni, vhodni niz podatkov archivio dati d'ingresso, d'uscita
mat. niz točk serie di punti
5. lingv., inform. stringa - nós (-a) m
1. naso:
dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
grški, orlovski nos naso greco, aquilino
dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
obrisati si nos pulirsi il naso
vihati nos arricciare, torcere il naso
2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
imeti dober nos avere buon naso
3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
nos nakovala corno
avtomobilski nos muso dell'automobile
nos aviona muso dell'aereo
ladijski nos prua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nos mu cvete ha il naso rosso
nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
visoko nositi nos stare col naso ritto
vihati nos nad čim torcere il naso
v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
dati jih komu pod nos cantargliene
dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
bosti v nos sentire pizzicore al naso
iti v nos sentirsi offeso
potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
iti za nosom andare a (lume di) naso
oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso - nosílec (-lca) m
1. portatore; ekst. facchino; šport.
nosilec vode portaacqua, portaborracce
2. publ. fautore, promotore; combattente:
nosilci sodobnega knjižnega jezika so zlasti izobraženci i promotori della moderna lingua letteraria sono anzitutto gli intellettuali
3. (kar opredeljuje) portatore:
glas je nosilec pomenskega razlikovanja il suono è portatore della distinzione semantica
4. (povzročitelj)
ta človek je nosilec nesreče il tipo porta sfortuna, è uno iellatore
ti oblaki so nosilci snega queste nuvole portano neve
5. (kdor je odgovoren za kako dejavnost)
nosilec javne funkcije funzionario; ekst. dignitario
nosilec glavne vloge protagonista
nosilec liste capolista
jur. nosilec patenta licenziantario
6. (kdor ima kaj priznano, dano) titolare; detentore:
nosilec stanovanjske pravice titolare del diritto all'alloggio, inquilino
nosilec socialnega zavarovanja titolare dell'assicurazione sociale, assicurato
nosilec oblasti detentore del potere
7. portatore:
tudi ptiči so nosilci raznih bolezni anche gli uccelli sono portatori di varie malattie
med. nosilec bacilov portatore di batteri
8. (gradbeni element, ki prenaša obtežitev na podpore) portante, sostegno, pilastro, supporto
9. voj.
nosilec raket nave portamissili; aereo portamissili
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fot. nosilec emulzije supporto dell'emulsione
gled. nosilec kulis supporto delle quinte
inform. nosilec podatkov supporto dei dati
šport. nosilec rumenega pasu detentore della cintura gialla
grad. ločni nosilec sostegno, pilastro dell'arcata
mostni nosilec sostegno del ponte
palični nosilec sostegno a traliccio
gled. nosilec druge glavne vloge comprimario
nosilec papeškega stola sediario
jur. nosilec površinske pravice superficiario
nosilec steklenic portabottiglie
jur. nosilec izključne pravice esclusivista
voj. nosilka helikopterjev portaelicotteri - notizia f
1. knjižno vednost, znanje:
per vostra notizia v vašo vednost
portare a notizia dati v vednost; seznaniti
2. znanje, poznavanje
3. novica, vest (tudi publ.):
notizia lampo zadnja novica
notizie sportive športne vesti
ultime notizie najnovejše vesti
4. obvestilo, poročilo (v strokovnih revijah) - numêričen (-čna -o) adj. (številčen, številski) numerico:
numerična premoč preponderanza numerica
numerični podatki dati numerici
numerična analiza analisi numerica
fiz. numerična apertura apertura numerica
mat. numerična ekscentričnost eccentricità numerica
numerična metoda metodo numerico
numerična operacija operazione numerica
muz. numerična tabulatura numerica
psih. numerični faktor fattore numerico - obdélati (-am) | obdelávati (-am) perf., imperf.
1. agr. coltivare, lavorare:
obdelavati zemljo lavorare la terra
2. lavorare, trattare; elaborare:
ročno, strojno obdelati lavorare a mano, meccanicamente
obdelati mleko trattare il latte
obdelavati podatke elaborare i dati
obdelavati kovine lavorare i metalli
3. trattare, esaminare:
obdelati neko vprašanje esaminare un problema
4. studiare:
obdelati postopke za pridobivanje izotopov studiare i processi per ottenere gli isotopi
5. žarg. (pregovoriti, pridobiti, pridobivati) convincere, lavorarsi qcn.
6. pren. (tepsti, pretepsti) bastonare, picchiare, menare; tirare addosso a, bersagliare qcn. di:
obdelali so ga z gnilimi jajci lo bersagliarono di uova marce
7. pren. stroncare; malmenare:
kritika ga je dobro obdelala la critica lo ha malmenato ben bene
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biblio. obdelati knjigo catalogare un libro
les. obdelati les trattare, lavorare il legno
grobo obdelati sgrossare, sgrezzare
teh. obdelati cilinder calibrare
teh. obdelati na stružnici tornire
ekst. obdelati pravokotno squadrare
metal. obdelati žareče železo massellare - obdeláva (-e) f
1. agr. coltivazione; coltura:
obdelava zemlje s kmetijskimi stroji coltivazione della terra con macchine agricole
2. lavorazione; trattamento:
obdelava lesa, kamna lavorazione del legno, della pietra
3. elaborazione; trattamento:
strojna obdelava podatkov elaborazione meccanica dei dati
obdelava nekaterih vprašanj esame di alcune questioni
inform. avtomatska obdelava podatkov trattamento automatico delle informazioni
4. teh. trattamento:
mehanska, toplotna obdelava trattamento meccanico, termico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
groba obdelava sgrossamento
inform. obdelava besedil word processing
teh. obdelava na stružnici tornitura
možnost obdelave plasmabilità - obléka (-e) f
1. abito, vestito; indumento; abbigliamento; tuta; tenuta:
moška, ženska, otroška obleka vestito da uomo, da donna, da bambino
poletna, zimska obleka abito estivo, invernale
jesenska, spomladanska obleka abito di mezza stagione
potapljaška, vesoljska obleka scafandro, muta; tuta spaziale
plesna, večerna obleka abito da ballo, da sera
delovna obleka tenuta da lavoro, di fatica
nevestina obleka veste da sposa
žalna obleka veste da lutto, lutto
obleka za nosečnice pré-maman
2. pren. fisionomia, aspetto, apparenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obleka visi na njem è magrissimo
obleči civilno obleko vestire l'abito borghese; vestire, essere in borghese
metati obleko nase, skočiti v obleko vestirsi in fretta
biti v Adamovi, Evini obleki essere nudo, essere in costume adamitico, redko in costume evitico
veliko dati na obleko essere molto accurati nell'abbigliamento
PREGOVORI:
obleka naredi človeka l'abito fa il monaco - obravnáva (-e) f
1. discussione:
dati, predložiti osnutek zakona v obravnavo dare, proporre in discussione il progetto di legge
2. jur. dibattito, dibattimento; processo:
udeležiti se obravnave partecipare, prendere parte al dibattito
končati, odložiti, prekiniti obravnavo concludere, rimandare, interrompere il dibattimento
glavna obravnava dibattimento
zapuščinska obravnava dibattito successorio - occasione f
1. priložnost:
aspettare l'occasione čakati ugodno priložnost
cogliere l'occasione izrabiti priložnost
una buona occasione dober posel, dobra partija
all'occasione morda, če bo potrebno
d'occasione trgov. ugoden
2. ekst. trgov. izdelek z ugodno ceno
3. vzrok, povod:
dare, fornire l'occasione dati povod
4. priložnost, prilika, dogodek:
in occasione delle nozze ob poroki
poesia d'occasione priložnostna pesem
PREGOVORI: l'occasione fa l'uomo ladro preg. prilika dela tatu - ōcchio m (pl. -chi)
1. oko:
avere gli occhi dobro videti
dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
in un batter d'occhio v trenutku
strizzare l'occhio pomežikniti
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
a occhi aperti pren. zelo pazljivo
chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
a quattr'occhi na štiri oči
a vista d'occhio vidno
occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob
2. pogled, vid:
tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
a occhio e croce pren. približno
gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
fare l'occhio a privaditi se na
dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
saltare agli occhi pren. biti v oči
a perdita d'occhio do koder seže pogled
mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi
3. pren.
costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago
4. pren. oko, občutek za lepo:
anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
pascer l'occhio pasti oči
5. pren. oko, izraz:
fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga
6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
gli occhi del mondo javno mnenje
agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
avere buon occhio znati izbirati
vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno
7. pren. pozor:
occhio! pozor!
occhio alle curve! pazi na ovinke!
8.
i due occhi del cielo sonce in luna
i mille occhi del cielo zvezde
occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
occhio magico radio magično oko
occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik
9. luknja, odprtina:
occhi del formaggio luknje v siru
10. bot. popek, očesce
11. zool.
occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)
12. arhit.
occhio di bue volovsko oko
uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko
13. miner.
occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko - océna (-e) f
1. valutazione; critica; recensione; stima, giudizio; apprezzamento:
kritična ocena giudizio critico
dati oceno književnega dela recensire un'opera letteraria
2. šol. voto; scheda di valutazione:
povprečna ocena media
negativna (nezadostna)
ocena (voto) insufficiente, insufficienza
pozitivna ocena šol. (voto) sufficiente, sufficienza; ekst. parere positivo
odlična ocena (voto) lodevole
3. valutazione, esame, giudizio:
ocena bolnikove sposobnosti za delo valutazione dell'abilità al lavoro del malato - óder (ódra) m
1. palco, podio, tribuna:
govorniški oder tribuna dell'oratore
morilni oder patibolo
mrtvaški oder catafalco
šolski oder cattedra
sramotilni oder berlina, gogna
pren. postaviti na sramotilni oder mettere alla berlina
2. gled. palcoscenico; pren. ekst. scena, teatro:
pogrezljivi, stranski, vrtljivi oder palcoscenico mobile, laterale, girevole
dati, postaviti na oder mettere in scena, rappresentare
doživeti aplavz na odprtem odru essere applaudito a scena aperta
dramsko delo, ki je osvojilo vse evropske odre un'opera teatrale affermatasi su tutte le scene d'Europa
prenesti roman na oder ridurre il romanzo per il teatro
3. grad. impalcatura, ponteggio, incastellatura
4. obl. (za modne revije) passerella
5. (pograd) letto a castello; cuccetta
6. agr. fienile